Tujina

Belorusija je razglasila povišano stopnjo teroristične pripravljenosti

Minsk, 14. 10. 2022 16.56 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je v državi "zaradi napetosti na njenih mejah razglasil stanje povišane teroristične pripravljenosti". Že v ponedeljek je Lukašenko beloruskim enotam ukazal, naj se skupaj z ruskimi silami namestijo blizu beloruske južne meje z Ukrajino. Ob tem Belorusija svari, naj Zahod Rusije ne potiska v kot, saj da njihova zaveznica jedrskega orožja nima brez razloga.

"Zaradi stopnjevanja napetosti je bil uveden režim povečane teroristične nevarnosti," je dejal beloruski predsednik Aleksander Lukašenko v intervjuju za rusko televizijo, ki ga povzema Sky News. Prav zaradi omenjenih napetosti pa so v Belorusiji uredili "skupino sil Unije, katere osnova je beloruska vojska, ki pa jo bodo dopolnile enote iz Ruske federacije". "Vse poteka po načrtih," je dejal.

Lukašenko ob tem Ukrajini in Zahodu sporoča, naj ne "prestopijo rdeče črte, ki jo je začrtala Rusija", ter posvaril, naj svojega nasprotnika ne spravijo v kot, saj da ima Rusija jedrsko orožje z razlogom. V zadnjih tednih je vse večja zaskrbljenost, da bi se ruski predsednik Vladimir Putin lahko zatekel k jedrskemu orožju, saj je serija porazov njegovih sil v Ukrajini zasukala zagon vojne v korist Kijeva, poroča Al Jazeera.

Aleksander Lukašenko
Aleksander Lukašenko FOTO: AP

"Kar se tiče jedrskega orožja ... Vsako orožje je ustvarjeno za nekaj," je nadaljeval Lukašenko. "Rusija je jasno začrtala svoje stališče. Bog ne daj, da bi prišlo do napada na ozemlje Ruske federacije. V tem primeru lahko Rusija uporabi vse vrste orožja, ki bodo potrebne," je dodal. 

Lukašenko sicer ne vpliva na Putinove vojaške odločitve, vendar pa njegove pripombe prav tako opozarjajo na povečanje napetosti. Belorusija je sicer ključno vlogo odigrala že v začetku vojne v Ukrajini. 24. februarja, na dan napada, je namreč Rusiji dovolila, da v Ukrajino vstopi tudi z njenega ozemlja. Njeni zadnji premiki vojske pa so tako v Kijevu kot na Zahodu vzbudili zaskrbljenost, da bo Lukašenko svojo vojsko morda priključil ruski. Politični analitiki sicer pravijo, da ta možnost Belorusiji ne bi bila ravno všeč, a da morda ne bodo mogli odkloniti, če bo to zahteval ruski predsednik Vladimir Putin.

Belorusija je namreč politično in gospodarsko odvisna od Rusije, Putinova podpora pa je Lukašenku pomagala preživeti množične prodemokratične proteste leta 2020. Lukašenko je takrat zatrl demonstracije, vsi vodilni predstavniki opozicije pa so bili zaprti ali prisiljeni pobegniti v tujino.

Lukašenko je ta teden dejal tudi, da Ukrajina načrtuje napad na Belorusijo. "S svojimi umazanimi rokami ne napadite niti metra našega ozemlja," je posvaril svojo sosedo. Njegov obrambni minister Viktor Hrenin je prav tako posvaril Ukrajino, naj Belorusije ne "provocira".

Na obtožbe Lukašenka se je odzval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je poudaril, da njegova država ne načrtuje vojaških akcij proti Belorusiji. Rusijo je medtem obtožil, da "poskuša Belorusijo neposredno potegniti v to vojno".

  • Prenosnik Lenovo
  • Garmin ura
  • Wasup sup deska
  • Mitsubishi klima
  • Hisense TV
  • Krovni