Izpustitve so po poročanju BBC sledile pogovorom med beloruskimi oblastmi in Johnom Coaleom, posebnim odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa. ZDA so v zameno odpravile sankcije na izvoz pepelke, ključnega proizvoda beloruskega gospodarstva. Ameriška stran je ob tem napovedala nadaljnjo postopno normalizacijo odnosov. Evropska unija medtem še naprej ne priznava Aleksandra Lukašenka kot legitimnega predsednika države.
Navedli so, da so bili izpuščeni posamezniki po beloruskih zakonih obsojeni za različna kazniva dejanja, med drugim za vohunjenje, teroristične in ekstremistične dejavnosti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Beloruske oblasti so izpustile več vidnih političnih zapornikov, med njimi Aleša Bjaljackega, dobitnika Nobelove nagrade za mir 2022, ki je bil zaprt od julija 2021 zaradi dolgoletnega zagovorništva človekovih pravic. Na prostost so izpustili tudi Marijo Kolesnikovo, eno od voditeljic množičnih protestov proti predsedniku Aleksandru Lukašenku leta 2020, ki je bila od takrat zaprta večinoma v izolaciji. Med izpuščenimi pa je tudi Viktar Babaryka, ki je bil aretiran istega leta med pripravami na predsedniško kandidaturo proti Lukašenku.
Nekateri izmed izpuščenih zapornikov počasi prihajajo v Vilno, kjer se že zbirajo ljudje pred ameriškim veleposlaništvom.
Med izpuščenimi zaporniki naj bi bili državljani Velike Britanije, ZDA, Litve, Ukrajine, Latvije, Poljske, Avstralije in Japonske, poroča poljska tiskovna agencija PAP, ki se sklicuje na izjavo Lukašenkovega urada.
Iz Kijeva so sporočili, da je 114 od 123 izpuščenih zapornikov prispelo v Ukrajino. Državljane Belorusije bodo, če to želijo, po prejemu potrebne zdravstvene oskrbe prepeljali na Poljsko in v Litvo, poroča AFP.

Izpuščeni in beloruska opozicija v izgnanstvu so se zahvalili Združenim državam in predsedniku Donaldu Trumpu za vlogo pri pogajanjih. Opozicija po poročanju Reuters meni, da je Lukašenkova pripravljenost na izpustitev zapornikov v zameno za določene koncesije dokaz učinkovitosti sankcij. Ob tem voditeljica opozicije v izgnanstvu Svetlana Tihanovskaja poudarja, da je ameriški pristop usmerjen predvsem v humanitarna vprašanja, medtem ko sankcije EU ostajajo ključne za sistemske spremembe.
ZDA in EU so po nasilnem zatrtju protestov po spornih volitvah leta 2020 uvedle obsežne sankcije proti Belorusiji, ki so se še zaostrile po tem, ko je Minsk leta 2022 omogočil uporabo svojega ozemlja za rusko invazijo na Ukrajino. Kljub temu Lukašenko še naprej zanika obstoj političnih zapornikov in jih označuje za "bandite". Po podatkih skupine za človekove pravice Pomlad (Vjasna) je bilo pred zadnjimi izpustitvami v Belorusiji zaprtih več kot 1.200 političnih zapornikov.

Ameriški predstavniki so sporočili, da bodo nadaljevali diplomatska prizadevanja za izpustitev preostalih zapornikov. Vzporedno so z Lukašenkom potekali tudi pogovori o vojni v Ukrajini in drugih mednarodnih vprašanjih, pri čemer ZDA menijo, da bi lahko njegove tesne vezi z Vladimirjem Putinom prispevale k iskanju poti do končanja konflikta.
Von der Leynova pozdravila izpustitev političnih zapornikov v Belorusiji
"Izpustitev političnih zapornikov v Belorusiji mora okrepiti odločenost EU, da se še naprej bori za vse preostale zapornike v tej državi, ki so imeli pogum, da so oblasti povedali resnico," je sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Boj za človekove pravice in pravičnost v Belorusiji se mora nadaljevati, je poudarila. "Dokler se ne izpolnijo demokratične težnje beloruskega ljudstva," je dodala.






































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.