Belorusija: umrl že drugi protestnik, aretirali 6700 ljudi

Po tem, ko so ga v nedeljo aretirali zaradi "nedovoljenega protestiranja" je v bolnišnici na jugovzhodu države, v Gomelu, umrl 25-letnik, piše v v uradni izjavi državnega preiskovalnega urada. V izjavi o smrti protestnika niso natančneje zapisali, kdaj je umrl, le, da se je njegovo zdravje v priporu nenadno poslabšalo. Njegova mama je sicer povedala, da je imel težave s srcem in da so ga več ur zadrževali v policijskem kombiju, poroča BBC. 

Že pred tem je v spopadih med policijo in protestniki v Minsku umrl protestnik, policija pa je potrdila tudi, da je bil v Brestu poškodovan protestnik, ko so uporabili prave naboje.

Kljub sredinim številnim aretacijam se je v četrtek že zjutraj na ulicah prestolnice Belorusije ponovno zbralo na stotine ljudi. Z zadnjimi pripori je bilo od nedeljskih volitev skupno aretiranih najmanj 6700 ljudi, pri čemer je bilo več sto poškodovanih. 

Predsednik Aleksander Lukašenko je za proteste okrivil brezposelne in kriminalce, ljudi pa pozval, naj si raje poiščejo službo. 

"Uporaba brutalne sile s strani državnih organov bi morala imeti posledice"

Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Michelle Bachelet je v sredo v izjavi obsodila nasilje in dejala, da "bi morala biti uporaba sile med protesti vedno izjemen in skrajni ukrep, ki jasno razlikuje med nasilnimi posamezniki in mirnimi protestniki." Pravi, da poročila kažejo na aretacije tako mimoidočih kot mladoletnikov, kar pa kaže na trend množičnih aretacij v očitnem kršenju mednarodnih standardov človekovih pravic.

"Še bolj moteče so prijave o slabem ravnanju med pridržanjem in po njem," je dodala in pozvala k izpustitvi vseh nezakonito pridržanih. Državna televizija je pokazala, da so nekaj pridržanih postavili v vrsto in jih vprašali, ali nameravajo še naprej "delati revolucijo".

Evropska unija in Združene države razmišljajo o uvedbi sankcij Belorusiji za njen odziv, medtem ko so avtokratski režimi, kot sta Rusija in Kitajska, Lukašenku izrazili podporo. 

Oglasil se je tudi predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli, ki je prek Twitterja pozval Lukašenka, naj ustavi nasilje in takoj izpusti priprte. "Prebivalci Belorusije imajo pravico do protestov. Uporaba brutalne sile s strani državnih organov bi morala imeti v skladu z mednarodnim pravom posledice," je zapisal.

Zunanji ministri Evropske unije so za petek napovedali sestanek, na katerem bodo razpravljali o zatiranju protestov. Visoki predstavnik za zunanje zadeve Josep Borrell je zasedanje sklical dan po tem, ko je poudaril, da lahko 27-članski blok "odgovornim za opaženo nasilje, neupravičene aretacije in ponarejanje volilnih rezultatov" naloži sankcije. Leta 2016 je Evropska unija odpravila večino sankcij, ki jih je izrekla Belorusiji, potem ko je Lukašenko osvobodil politične zapornike in dovolil proteste.

Mnogi poškodovani ne upajo poiskati zdravniške pomoči, saj se bojijo aretacije

Torkovi protesti so s seboj prinesli vnovične spopade med policijo in demonstranti. Tudi tokrat so za razpršitev množice policisti uporabljali zastraševalne bombe in gumijaste naboje. Več ducat ljudi so priprli, beloruska organizacija za človekove pravice Viasna pa je opozorila, da si mnogi poškodovani v demonstracijah ne upajo poiskati zdravniške pomoči, saj se bojijo preganjanja oziroma aretacije.

V Minsku je bilo poškodovanih tudi nekaj novinarjev, nekatere so priprli. Fotografom so zasegli spominske kartice, tudi fotoreporterju tiskovne agencije Associated Press. Poročevalka Euronewsa Anelise Borges je dejala, da je policija vsako noč protestov bolj organizirana in učinkovita pri obvladovanju množic. Protestniki so zato spremenili taktiko in se začeli zbirati v manjših skupinah do 20 ljudi, potem pa so se hitro razpršili po vsem mestu. Edini medij, ki trenutno deluje nemoteno in nudi informacije o dogajanju v državi, je beloruski Nexta (kar pomeni nekdo), protestniki pa za komuniciranje uporabljajo Telegram. 

Čez dan se je včeraj v beloruski prestolnici zbralo skoraj 200 žensk, ki so združene pokazale podporo vsem ranjenim v protestih. S seboj so imele rože, nato pa so se prijele za roke in ustvarile dolgo verigo. 

Tovrstne verige v beloruski prestolnici in ponekod drugod po državi nastajajo že drugi zaporedni dan, doslej pa še niso bile deležni nasilnega posredovanja, kakršno je značilno za večerne shode. Kot zatrjujejo sodelujoči, želijo mirno rešitev spora in obenem pozivajo k izpustitvi vseh priprtih protestnikov, poroča STA.

Na spletu se pojavljajo posnetki, na katerih policisti trgajo in sežigajo svoje uniforme, saj se strinjajo z ljudmi na ulicah. Vodja policije v mestu Borovlyany je zbranim ljudem rekel, da se jih ne bodo niti dotaknili, saj vsi živijo skupaj, na koncu pa jim je zaželel vse dobro. Nagradili so ga z aplavzom. Pojavljajo se tudi posnetki ljudi iz blokovskih naselij, ki z balkonov kričijo "Lukašenko, pojdi stran". 

Pogrešani sorodniki

Medtem ko se v Belorusiji spopadajo tudi s težavami z internetno povezavo, več tisoč ljudi skrbi, kje so njihovi sorodniki. Notranjo ministrstvo je dejalo, da so v ponedeljek pridržali 2000 ljudi, že v nedeljo po volitvah pa 3000. Več sto sorodnikov se je zbralo pred priporom v Minsku, kjer so zahtevali informacije o svojih bližnjih. 

Dopisnica Euronewsa Borgesova je dejala, da protestniki kljub možnosti aretacije ne nameravajo odnehati, saj želijo, da so njihovi glasovi slišani. Litovski zunanji minister Linas Linkevicius je sporočil, da so v državi pripravljeni sprejeti Beloruse, ki bi se zatekli tja. V to državo se je že umaknila Svetlana Tihanovska, nasprotnica Lukašenka na volitvah. Dejala je, da je odšla predvsem zaradi zaskrbljenosti zaradi svojih otrok. 

Češka zanikala, da bi pomagala pri organizaciji protestov

Češki zunanji minister Tomaš Petriček je v sredo na pogovor poklical beloruskega veleposlanika v Pragi in izrazil protest zaradi volitev, ki jih označuje za nedemokratične. Na Twitterju je v zapisu poudaril, da je ob pogovoru opozoril, da ni nikakršnih dokazov, da Češka pomaga pri organizaciji protestov. Njihovo zunanje ministrstvo je že pred pogovorom v izjavi sporočilo, da spoštujejo neodvisnost in suverenost Belorusije, kljub temu pa zagovarja svobodo govora in zbiranja ter pravičen političen boj.