Ben-Gvir, ki je bil zaradi svojih dejanj v preteklosti deležen mednarodnih sankcij in obsodb, je dejal, da bo novo prizorišče za usmrtitve opremljeno tudi z oglednimi ložami za svojce žrtev, ki bodo lahko spremljali obešanja, poroča Guardian.
Na družbenih omrežjih je objavil posnetek obiska neimenovane lokacije, na katerem kaže na temelje, ki jih pripravljajo, in se hvali, da bo to kraj, kjer bodo "usmrtili teroriste". Fotografije, objavljene v izraelskih medijih, prikazujejo buldožer in obsežna gradbena dela na ograjenem območju, domnevno v bližini zapora.
"Obljubil sem, da bomo zaostrili pogoje za teroriste v zaporih – in to smo izpolnili," je dejal Ben-Gvir v videoposnetku. "Obljubil sem, da bomo sprejeli zakon o smrtni kazni za teroriste – in to smo storili. Zdaj pa dobivata podobo tudi oddelek za obsojene na smrt in objekt za obešanje."
Smrtna kazen je edina možna kazen za teroristična dejanja
Poročila o gradnji vislic, kjer bodo usmrtili le Palestince, obsojene zaradi terorističnih dejanj pred vojaškimi sodišči, ne pa tudi judovskih skrajnežev, sledijo sprejetju novega zakona v začetku letošnjega leta. Zakon določa, da morajo vojaška sodišča za tovrstna kazniva dejanja izreči smrtno kazen kot edino možno kazen, razen če sodišče ugotovi posebne okoliščine, ki omogočajo dosmrtni zapor.
Judovski skrajneži pa so pred smrtno kaznijo dejansko zaščiteni z določbo, po kateri se zakon uporablja le za umore, storjene z "namenom zanikati obstoj države Izrael". Zakon o smrtni kazni, eden od dveh zakonov, ki so jih izraelski poslanci sprejeli letos, je po sprejetju v knesetu z 62 glasovi za in 48 proti deležen številnih mednarodnih kritik, saj naj bi bil po mnenju kritikov v osnovi diskriminatoren.
"Zakon prav tako odpravlja temeljne varovalke, ki preprečujejo samovoljno odvzemanje življenja in ščitijo pravico do poštenega sojenja, hkrati pa dodatno krepi izraelski sistem apartheida, ki ga vzdržuje množica diskriminatornih zakonov proti Palestincem," je ob sprejetju zakona dejala Erika Guevara-Rosas, višja direktorica pri Amnesty International.
Ben-Gvir, ki je bil sam že obsojen zaradi spodbujanja k rasizmu, oviranja policista pri opravljanju njegovega dela ter podpore teroristični organizaciji (prepovedanemu gibanju Kach Meirja Kahaneja), je izraelski minister za nacionalno varnost od leta 2022, z izjemo dvomesečnega obdobja lani. Je tudi eden glavnih zagovornikov izraelskega zakona o smrtni kazni, v njegovi politični karieri pa ne manjka skrajnih izjav in provokacij. Tako je denimo maja praznoval 50. rojstni dan, torta pa je bila okrašena s podobo vislic.
V zadnjih mesecih je bil deležen sankcij Francije in Irske, poleg sankcij Združenega kraljestva, uvedenih proti njemu lani. Pred nekaj dnevi je bil deležen širokih kritik tudi zaradi zagovarjanja politike kazenskih ubojev v Gazi, pri kateri bi bilo vsako noč ubitih od 30 do 40 ljudi.
"Mislim, da bi morali vsako noč izvesti od 30 do 40 atentatov," je dejal. "Ne le proti tistim, ki predstavljajo neposredno grožnjo. Tam so ljudje, ki si ne zaslužijo živeti ... Niso niti ljudje."
Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je Ben-Gvirjeve izjave označil za "nesprejemljive in nečloveške", nemški kancler Friedrich Merz pa je dejal, da ostro obsoja "nečloveške pozive ministra Ben-Gvirja, ki kršijo mednarodno pravo".
