Berlin izgublja potrpljenje: Merz po incidentu v Leipzigu meri na Moskvo

Nemška vlada naj bi odločitev o novih ukrepih objavila v začetku prihodnjega tedna, predvidoma v času neformalnega srečanja zunanjih ministrov EU na Irskem. Friedrich Merz je sicer že v torek napovedal "resne posledice" za incident v Leipzigu, vendar konkretnih ukrepov in osumljencev še ni razkril. Po navedbah treh virov za Politico, ki so seznanjeni z načrti, naj bi Berlin razmišljal o neposrednih sankcijah proti ruskim posameznikom in organizacijam, možne pa so tudi dodatne dobave orožja Ukrajini.

Vlada še ni uradno potrdila, da za incidentom stoji Rusija. Tiskovni predstavnik nemške vlade je poudaril, da bo Berlin odgovornost pripisal šele po temeljiti preučitvi vseh ugotovitev preiskave. Vendar več informacij kaže na rusko povezavo. Po poročanju nemških medijev naj bi bil dron, opremljen z eksplozivom, namenjen napadu na ukrajinsko tovorno letalo Antonov, ki se uporablja tudi za prevoz vojaške opreme. Ameriške obveščevalne ocene naj bi Rusijo neposredno povezovale z napadom, Moskva pa vpletenost zanika.

Morebitna odločitev Berlina bi pomenila pomemben premik v odnosu do Moskve. Dva vira sta ga opisala kot "Zeitenwende 2.0", s čimer sta se navezala na zgodovinski preobrat nemške obrambne politike, ki ga je leta 2022 po ruski invaziji na Ukrajino napovedal tedanji kancler Olaf Scholz.

K zaostrovanju odnosa naj bi prispevali tudi drugi varnostni incidenti. V bližini Berlina so nemške oblasti odkrile skrito zalogo dveh polavtomatskih pušk in večje količine streliva.

Primer preiskuje nemški generalni državni tožilec zaradi suma priprave hudega dejanja, ki bi ogrozilo državo. Notranji minister Alexander Dobrindt je opozoril, da bi lahko bilo orožje namenjeno napadom v Berlinu, vendar se je izognil neposrednemu povezovanju primera z Rusijo.

V zadnjih tednih so podobne incidente beležili tudi v drugih članicah Nata. Romunske oblasti so v Črnem morju odkrile eksplozivno opremljen pomorski dron, za katerega je predsednik Nicuor Dan neposredno obtožil Rusijo. Na Slovaškem so preprečili domnevni požig tovarne dronov, v Estoniji pa preiskujejo morebitno rusko vpletenost v požig podjetja, ki sodeluje z obrambnim sektorjem. Eksplozije v tovarnah streliva v Italiji in Bolgariji prav tako preiskujejo, vendar za zdaj ni jasnih dokazov o ruski sabotaži.

Medtem tudi Evropska unija pripravlja nov obsežen paket sankcij proti Rusiji. O njem naj bi zunanji ministri razpravljali na srečanju na Irskem, dokončno pa naj bi bil sprejet predvidoma sredi oktobra.

Po navedbah diplomatov v EU trenutno preučujejo približno 1600 novih seznamov za sankcije, med njimi 800 posameznikov in 800 ruskih podjetij. V Bruslju ponovno razpravljajo tudi o možnosti uporabe zamrznjenega ruskega državnega premoženja, vendar je ta možnost politično in pravno zahtevnejša. Velik del zamrznjenih ruskih rezerv je namreč v belgijskem finančnem sistemu, belgijska vlada pa se zaradi morebitnega ruskega povračilnega ukrepanja uporabi sredstev upira.

"Strategija je, da uporabimo vse možnosti. Uporabljamo vsak možen sankcijski režim," je Politicu dejal eden od diplomatov.

Merz se bo ob tem soočil tudi z občutljivim notranjepolitičnim trenutkom. V Nemčiji bodo kmalu potekale deželne volitve, na katerih ima skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je znana po bolj naklonjenem odnosu do Rusije, v nekaterih deželah vodilni položaj v javnomnenjskih raziskavah.