"Naslednjih 72 ur bomo zelo zaposleni," je po poročanju CNN dejal ameriški finančni minister Scott Bessent in dodal, da je ameriški predsednik Donald Trump uveljavitev višje carinske stopnje v začetku aprila odložil, da bi omogočil trgovinska pogajanja.
Začetek avgusta je kot datum začetka veljave carin v petek novinarjem na letalu Air Force One omenil tudi Trump, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je dejal, je podpisal 12 pisem, ki naj bi jih v ponedeljek začel pošiljati trgovinskim partnericam.
Kot je danes pojasnil Besset, bo Trump trgovinskim partnericam poslal pisma, da se bodo 1. avgusta kot bumerang vrnile visoke carine, ki jih je sprejel 2. aprila, če se stvari ne bodo premaknile. "Zato menim, da bomo zelo hitro videli veliko sporazumov," je dodal, poroča AFP.
"Strategija (ZDA) je izvajati čim večji pritisk," je pojasnil in kot primer navedel Evropsko unijo. "EU je zelo počasi sedala za pogajalsko mizo, dokler ni (...) Trump zagrozil s 50-odstotnimi carinami," je dejal Bessent. "V naslednjih urah ga je poklicalo pet evropskih voditeljev in Ursula von der Leyen," je dodal.
Administracija predsednika Trumpa se osredotoča na 18 pomembnih trgovinskih partneric, ki predstavljajo 95 odstotkov ameriškega trgovinskega primanjkljaja, je dejal, a ni pojasnil, za katere države gre.
Države si prizadevajo za sklenitev sporazumov, s katerimi bi se izognile vzajemnim carinam. Doslej je Trumpova administracija razkrila sporazume z Združenim kraljestvom in Vietnamom, medtem ko sta se Washington in Peking dogovorila o začasnem znižanju visokih carin.
Trump je za EU v začetku aprila predlagal 20-odstotno carinsko stopnjo, nato pa ji maja zagrozil celo s 50-odstotnimi dodatnimi carinami.

Trenutno so sicer v veljavi 25-odstotne dodatne carine na uvoz avtomobilov, jekla in aluminija ter 10-odstotne dodatne carine na uvoz večine preostalega blaga v ZDA.
Ameriške carine v ospredju vrha Brics v Braziliji
V Rio de Janeiru se je danes ob odsotnosti ruskega in kitajskega predsednika, Vladimirja Putina in Ši Džinpinga, začel dvodnevni vrh skupine največjih gospodarstev v vzponu (Brics). V ospredju vrha je zaskrbljenost spričo ameriških carin, v skupni izjavi pa so voditelji pozvali tudi k takojšnji prekinitvi ognja v Gazi, poročajo tuje agencije.
"Pozivamo strani, naj se v dobri veri vključijo v nadaljnja pogajanja za dosego takojšnjega, trajnega in brezpogojnega premirja ter popolnega umika izraelskih sil iz Gaze," so voditelji poudarili v skupni izjavi.
Izrazili so tudi zaskrbljenost zaradi carin, ki jih uvaja ameriški predsednik Donald Trump.
"Izražamo resno zaskrbljenost zaradi povečanja enostranskih carinskih in necarinskih ukrepov, ki izkrivljajo trgovino in niso v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije," so poudarili v skupni izjavi.
Odkar se je Trump januarja vrnil v Belo hišo, so ZDA uvedle visoke carine tako proti zaveznicam, kot sta EU in Kanada, kot proti odkritim trgovinskim tekmicam na čelu s Kitajsko.
Na srečanju nameravajo sicer voditelji poleg trgovinskih vprašanj obravnavati tudi področja zdravstva, umetne inteligence in podnebnih sprememb, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Vrha se ne udeležuje kitajski predsednik Ši, prav tako v Braziliji ni ruskega predsednika Putina, ki pa se srečanja udeležuje preko videopovezave, poroča AFP.
Skupino sta sprva poleg Kitajske, Rusije in Brazilije tvorili še Indija in Južna Afrika, lani pa so se ji pridružili Egipt, Etiopija, Iran, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati. Prošnjo za pridružitev je vložila tudi Turčija, ki bo v primeru članstva postala prva članica skupine, ki je obenem tudi članica Nata.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.