Bi bili povsem sami na Akropoli? Za 5000 evrov je to mogoče

Sindikat, ki zastopa čuvaje na arheoloških najdiščih, je sporočil, da nasprotuje zasebnim obiskom, ki potekajo mimo običajnih uradnih vodnikov. Sindikat ni dobil "nikakršnih informacij, kako so ti obiski organizirani", je povedala predsednica sindikata Georgia Kondili. "Razumemo, da gre za ukrep finančne narave, vendar bi lahko bil drugačen," je dodala.

Kot je na svoji spletni strani objavilo grško ministrstvo za kulturo, ki upravlja z območjem na vrhu visoke pečine nad prestolnico Atene, bodo zasebni skupinski obiski potekali izven običajnega delovnega časa in so omejeni na največ pet oseb. Predvideni so do štirje skupinski obiski naenkrat, in sicer ob torkih, petkih in sobotah ob 7. uri ali 20. uri.

Na spletni strani Hellenic Heritage je mogoče zasebni ogled Akropole brez vodnika rezervirati od 12. julija dalje, z vodnikom pa od 3. avgusta dalje. Zasebni ogledi so mogoči v angleškem, francoskem, nemškem, grškem, portugalskem, ruskem in španskem jeziku. Po poročanju grških medijev je prvi tovrstni zasebni obisk že potekal minulo soboto. Z zasebnim vodnikom naj bi Akropolo obiskal nek ruski par.

"Obiskovalci bodo za 5000 evrov dobili ekskluzivno priložnost, da zasebno uživajo v popolnem arhitekturnem odsevu grškega duha," še navaja omenjena spletna stran.

Običajna vstopnica za obisk Akropole stane 20 evrov, za kombinirano vstopnico, ki vključuje še obiske drugih lokacij, pa je treba odšteti 30 evrov.

Atenska Akropola, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, je bila zgrajena v petem stoletju pr. n. št., njen turistični obisk se povečuje iz leta v leto, deloma po zaslugi potnikov z ladij za križarjenje.

Del Akropole je slavni tempelj Partenon, zgrajen v čast Ateni, boginji zaščitnici grške prestolnice. Lani ga je obiskalo rekordnih štiri milijone obiskovalcev, kar je za 31 odstotkov več kot leto prej. Poleti tempelj obišče do 23.000 ljudi na dan, zaradi česar so bili prisiljeni obiske časovno omejiti.

Grško desnosredinsko vlado sicer obtožujejo, da poskuša v državne muzeje in arheološka najdišča, ki so leta 2022 prinesli v državno blagajno več kot 120 milijonov evrov, uvesti zasebno upravljanje. Grški parlament je lani sprejel zakon, ki rahlja pravila za posodo dragocenih starin za razstave v tujih muzejih. Številni grški arheologi so reformi nasprotovali iz bojazni, da tlakuje pot dolgoročnemu izvozu predmetov.