Bi jedli zelenjavo, ki je zrastla na pokopališču?

Protestantsko pokopališče Matzleinsdorf leži v središču Dunaja. Od 9000 grobov na pokopališču jih je okoli 1500 starih in zapuščenih. Kot takšni pa so primerni za gojenje zelenjave, je prepričan pokopališki vrtnar Walter Pois, ki skrbi za urejenost pokopališča. 

Starim in zapuščenim grobovom želijo dati nov namen: na njih namreč gojijo zelenjavo. "Število zapuščenih grobov se je v zadnjih letih povečalo, nihče jih ne vzdržuje. Tako smo prišli na idejo, da bi lahko te prostore dejansko izkoristili," je dejal Pois. 

Tisti grobovi, ki so primerni za gojenje zelenjave, so označeni z rdečkasto palico. Zainteresirani Dunajčani lahko dva krat dva metra veliko "parcelo" za gojenje zelenjave najamejo za 75 evrov na leto. Na njih pa lahko gojijo paradižnik, bučke, jajčevce, začimbe ...

Čeprav marsikomu zamisel, da bi jedel zelenjavo, ki je zrastla na grobu, ni všeč, pa Pois pravi, da nevarnosti, da bi zelenjava prišla v stik s pokojnikom, praktično ni. Pokojni ležijo veliko globlje pod zemljo, kot sežejo korenine rastlin – med krsto in površjem je najmanj meter zemlje. "Paradižniki so zelo sladki in sočni. Tukaj ni kaj razmišljati. Posmrtni ostanki moškega, ki leži tukaj, so že zdavnaj prešli v naravo," pravi Pois, medtem ko okuša svoj pridelek. 

Čeprav so pokopališki vrtički na voljo že pet let, pa so odzivi prebivalcev še vedno precej mešani. "Mislim, da ne bi jedla nič, kar je zrastlo na zapuščenem grobu. Imela bi čuden občutek glede tega," je dejala ena od obiskovalk pokopališča. "Potrebujemo hrano in gojila bi jo, kjerkoli bi lahko. Gojila bi jo celo na grobu svojega strica. Prepričana sem, da ne bi zameril," pa je dejala druga obiskovalka. Na pokopališču sicer opažajo, da zanimanje za vrtičke na grobovih iz leta v leto narašča. 

Sicer pa so na pokopališču postavili tudi "hotel" za žuželke, več čebelnjakov v katerih pridelujejo svoj med, star nagrobnik pa so preuredili v knjižnico na prostem.