Severnoatlantsko zavezništvo Nato je sicer sporočilo, da v pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o "sporazumu" niso popustili glede suverenosti Grenlandije, piše Sky News. Generalni sekretar Mark Rutte naj namreč ne bi predlagal nobenega kompromisa glede te točke. A kaj je torej pomirilo Trumpa, da je umaknil svoje grožnje in nastopil z bolj spravljivo retoriko?
Kaj je pomirilo Trumpa?
Voditelja naj bi sicer sinoči oblikovala "okvir prihodnjega dogovora glede Grenlandije". Podrobnosti so za zdaj nejasne, diplomatski viri pa so za CBS povedali, da naj ne bi šlo za dogovor o ameriškem nadzoru ali lastništvu tega avtonomnega danskega ozemlja.
Trump je sicer v pogovoru z novinarji namignil, da bi lahko dogovor vključeval pravice do redkih kamnin in mineralov na Grenlandiji, nakazal pa je tudi, da bi lahko uvedli sodelovanje pri obrambnem sistemu. "To je ultimativni dolgoročni dogovor, ki vse postavlja v dober položaj, še posebej kar zadeva varnost in minerale," je dejal.
V Davosu je sicer med svojim govorom evropskim voditeljem sporočil, da se ne bo zadovoljil z ničimer manj kot je ameriško lastništvo Grenlandije.
Po informacijah New York Timesa naj bi sicer v diplomatskih krogih razmišljali o možnosti, po kateri bi Združene države Amerike pridobile suverenost nad manjšimi deli grenlandskega ozemlja, tam pa bi vzpostavile vojaške baze. Šlo bi za podoben status, kot ga ima Združeno kraljestvo nad svojimi bazami na Cipru.
'Nato nima mandata za pogajanja o Grenlandiji'
Predstavnica Nata Allison Hart je medtem dejala, da bodo pogajanja med Dansko, Grenlandijo in Združenimi državami potekala tudi naprej, skupen cilj pa naj bi bilo zagotoviti, "da Rusija in Kitajska nikoli ne bosta pridobili oporišča – gospodarskega ali vojaškega – na Grenlandiji".
Da je bilo srečanje s Trumpom dobro, a da jih čaka še veliko dela, je medtem ocenil Rutte, danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen pa je dejal, da so Trumpovi signali pomirjujoči: "Dejal je, da bo začasno ustavil trgovinsko vojno. Dejal je, da ne bo napadel Grenlandije. To so pozitivna sporočila."
Veliko ostreje pa so sporočila po pogovoru med Trumpom in Ruttejem ter nagovor ameriškega predsednika v Davosu sprejeli na sami Grenlandiji. Grenlandska poslanka v danskem parlamentu Aaja Chemnitz Larsen je dejala, da Nato nima mandata za pogajanja o čemer koli v zvezi z Grenlandijo brez sodelovanja Grenlandcev. "Nič o nas brez nas," je zapisala in zamisel, da bi zavezništvo odločalo o suverenosti Grenlandije ali mineralnem bogastvu, označila za "popolnoma nesprejemljivo".
Enako je dejal danski poslanec Sascha Faxe, ki je za Sky News povedal, da sporazum, ki ga omenja Trump, ni resničen: "Brez sodelovanja Grenlandije ne more biti sporazuma. Zelo jasni so - Grenlandija ni naprodaj."
Podrobnosti dogovora med Ruttejem in Trumpom ostajajo skope, kot pa je v pogovoru za ameriški Fox News dejal prvi mož severnoatlantskega zavezništva, je potrebnega še veliko dela. "Imamo zelo dober dogovor za začetek resnega dela na teh vprašanjih," je dejal. Na vprašanje, če bo Grenlandija v skladu z okvirom dogovora ostala del Danske, je odgovoril, da se o tem s predsednikom nista pogovarjala.
Danska premierka za konstruktivne pogovore z ZDA ob upoštevanju ozemeljske celovitosti Danske
Danska premierka Mette Frederiksen je danes pozvala h konstruktivnim pogajanjem glede otoka ob upoštevanju ozemeljske celovitosti Danske, potem ko sta Trump in Rutte oblikovala okvir za dogovor glede prihodnosti Grenlandije.
"Lahko se pogajamo o vseh političnih vidikih, varnosti, vlaganjih, gospodarstvu. Ne moremo pa se pogajati o naši suverenosti. Obvestili so me, da temu ni bilo tako," je po poročanju tujih tiskovnih agencij danes sporočila Frederiksen.
"Kraljevina Danska si želi nadaljevati konstruktiven dialog z zavezniki o načinih, kako okrepiti varnost na območju Arktike, vključno z ameriškim Zlatim ščitom, če to vključuje spoštovanje naše ozemeljske celovitosti," je še dejala.
Povedala je, da je govorila z Ruttejem pred njegovim srečanjem s Trumpom in po njem. Pozneje je premierka navedla, da se Rutte o Grenlandiji ne more pogajati v imenu Danske, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Stališče Danske in Grenlandije je enako in včeraj ni bilo nobenih pogajanj z Natom o naši suverenosti. Seveda lahko samo Danska in Grenlandija sami odločata o vprašanjih, ki se nanašajo na Dansko in Grenlandijo," je Frederiksen dejala za dansko televizijo.
Medtem je namestnik grenlandskega premierja Mute Egede danes sporočil, da bi bil vsak poskus predaje grenlandskega ozemlja "nesprejemljiv".
"Ne glede na pritisk, ki ga bodo izvajali drugi, naše države ne bomo predali in z našo prihodnostjo drugi ne bodo tvegali. Poskus predaje naše zemlje drugim je nesprejemljiv. To je naša zemlja - mi smo tisti, ki oblikujemo njeno prihodnost," je na družbenem omrežju Facebook zapisal Mute Egede.
Nato (Severnoatlantsko zavezništvo) je mednarodna vojaška zveza, ustanovljena leta 1949 s podpisom Severnoatlantske pogodbe. Njegov temeljni namen je zagotavljanje kolektivne obrambe svojih članic pred zunanjimi grožnjami. Zavezništvo temelji na načelu, da je oborožen napad na eno članico enak napadu na vse članice.
Redke kamnine in minerali, pogosto imenovani tudi redke zemeljske kovine (REE - Rare Earth Elements), so skupina 17 kemičnih elementov, ki so ključni za proizvodnjo sodobne tehnologije, vključno z mobilnimi telefoni, računalniki, električnimi vozili in vojaško opremo. Njihovo pridobivanje je pogosto zapleteno in okoljsko občutljivo, zato so strateško pomembni za države po vsem svetu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.