"Izrael je demokratična država, to je treba zelo jasno povedati," se je Scholz nazadnje odzval na komentar turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki je dejal, da je legitimnost Izraela precej "vprašljiva zaradi njihovega lastnega nacizma", poroča Al Jazeera.
Večkrat je Scholz že zatrdil, da bo v vsakem pogovoru in ob vsaki priložnosti poudarjal, da je to njegovo edino stališče. V tem času, ko je Scholz tako vneto zagovarjal Izrael, pa je bilo ubitih že veliko več kot 10.000 Palestincev. Do sedaj pa je število žrtev v Gazi preseglo 17.000 ljudi. Seveda, kot navaja katarska televizija, so tudi mnogi Izraelci postali žrtve Hamasa, ubitih je več kot 1200 ljudi.
Kar zadeva Izrael, katerega ustanovitev je razglasil sionist in prvi izraelski premier David Ben-Gurion le tri leta po tem, ko je Nemčija v holokavstu sistematično pobila šest milijonov Judov, ima nemška država "posebno odgovornost", navaja Deutsche Welle. Njena zavezanost Izraelu je več kot le politični cilj. Je temeljni del samega obstoja današnje Nemčije.
Sodobna nemška republika, ki se že več generacij trudi popraviti ''grehe iz preteklosti'' in svojo vlogo pri holokavstu med drugo svetovno vojno, je varnost Izraela že dolgo nazaj postavila za svoj Staatsräson.
Nemčija ni edina država, ki podpira pravico Izraela do branjenja pred napadi. Vendar je ta pravica kot "Staatsräson" označena s posebnim imenom, ki je zelo odprto za razlago. "V Nemčiji ni natančno določeno, kaj to pomeni," je dejal Carlo Masala, profesor na Univerzi Bundeswehra v Münchnu, eni od dveh univerz nemških oboroženih sil. Če bi bil obstoj Izraela res ogrožen, kar pa po besedah Masale trenutno ni, bi bila Nemčija dolžna "aktivno braniti" Izrael, kar pomeni neposredno vojaško sodelovanje.
"Trenutno je za Nemčijo na voljo le eno mesto. To je na strani Izraela," je dejal Scholz v četrtek v govoru v nemškem parlamentu Bundestagu. "To imamo v mislih, ko rečemo, da je varnost Izraela nemški 'državni razlog'."
Izraelska vojna v Gazi, ki traja že več kot 60 dni, je le še okrepila nemško politično podporo Izraelu. V torek so uradniki iz dežele Saške-Anhalt napovedali, da se bodo morali prosilci za naturalizacijo v tej vzhodnonemški zvezni deželi pisno zavezati k "pravici Izraela do obstoja", sicer jim bo nemško državljanstvo zavrnjeno.
Zgodovina vezi med Nemčijo in Izraelom sega v leto 1948, ko je bila po koncu britanskega mandata v Palestini ustanovljena izraelska država. Med drugim je zahodnonemški kancler Konrad Adenauer leta 1952 sklenil, da bo Izraelu plačal povojne odškodnine v obliki blaga in storitev, saj je država v nastajanju poskušala razviti svoje gospodarstvo.
Leta 1965 sta Zahodna Nemčija in Izrael vzpostavila uradne diplomatske vezi, po padcu berlinskega zidu leta 1989 in koncu hladne vojne pa si je združena Nemčija prizadevala za pristop k rešitvi svoje "črne" preteklosti, pri čemer se je odnos z Izraelom, kot je za Al Jazeero dejal akademik Daniel Marwecki, izkazal za ključnega.
