Armenija in Azerbajdžan razglasila vojno stanje, ubitih že najmanj 39 ljudi

Ozemeljski spor med Armenijo in Azerbajdžanom na območju Gorskega Karabaha je eden najstarejših konfliktov na svetu. Tudi danes se tam nadaljujejo spopadi, ki so izbruhnili v nedeljo in v katerih je bilo doslej ubitih najmanj 39 ljudi, med njimi tudi civilisti.

Ponoči so se boji nadaljevali z različno intenzivnostjo, je sporočilo armensko obrambno ministrstvo. V spopadih je bilo ubitih še 15 armenskih vojakov, več kot sto je ranjenih.

Azerbajdžanska vojska pa je sporočila, da so armenske sile obstreljevale mesto Terter na meji z Gorskim Karabahom. Azerbajdžanske enote so prevzele nadzor nad številnimi strateškimi točkami v bližini vasi Tališ, nasprotniki pa so utrpeli velike izgube, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Državi sta v nedeljo razglasili vojno stanje. Spopadi, najhujši od leta 2016, ogrožajo stabilnost na območju južnega Kavkaza, ki je pomemben koridor za nafto in plin na svetovna tržišča. 

Za izbruh spopadov Armenija in Azerbajdžan obtožujeta ena drugo, v konflikt pa bi se utegnili vplesti tudi regionalni sili Rusija in Turčija. 

Ruski predsednik Vladimir Putin je po telefonu govoril z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanov, vendar podrobnosti niso znane, poroča AFP. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je v pogovoru z azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevim izrazil podporo Azerbajdžanu. Kot poroča BBC, je Erdogan pozval svet, naj stopi na stran države v "bitki proti invaziji in krutosti". 

Azerbajdžanci so pretežno Turki, s katerimi je Turčija tesno povezana. Rusija, ki je bila tradicionalno zaveznica Armenije, pa je pozvala k takojšnjemu premirju in pogovorom za stabilizacijo razmer, še poroča britanski portal.

Spor glede vprašanja konflikta v Gorskem Karabahu, ki si ga lastita tako Armenija kot Azerbajdžan, sega v 90. leta prejšnjega stoletja, v čas razpada Sovjetske zveze. V spopadih med letoma 1991 in 1994 je bilo ubitih okoli 30.000 ljudi, na tisoče pa jih je zapustilo območje. Maja 1994 sta obe strani dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ki pa ni rešil spora.

Guterres pozval k takojšnji prekinitvi spopadov v Gorskem Karabahu

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v nedeljo izrazil zaskrbljenost zaradi ponovnega izbruha spopadov med Armenijo in Azerbajdžanom v Gorskem Karabahu. Obsodil je uporabo sile in vpletene strani pozval k takojšnjemu prenehanju spopadov, umiritvi napetosti in vrnitvi k pogajanjem.

"Generalni sekretar odločno poziva obe strani, naj nemudoma prenehata spopade, deeskalirata napetosti in se nemudoma vrneta k smiselnim pogajanjem," je po poročanju francoske tiskovne agencije sporočil njegov tiskovni predstavnik.

Guterres je tudi napovedal pogovore z azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevom in armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom.

EU svari pred zunanjim vmešavanjem v Gorskem Karabahu

Evropska unija je sile v regiji posvarila pred vmešavanjem v spopade v Gorskem Karabahu. Hkrati je Bruselj tudi obsodil zadnji izbruh nasilja na območju, ki po njegovi oceni ogroža regijsko stabilnost.

Zunanjepolitični tiskovni predstavnik Peter Stano je še dejal, da Bruselj ne more potrditi navedb, da naj bi v konfliktu sodelovala sile od zunanj, je pa poudaril, da "ni sprejemljiva nobena tuja sila v tem konfliktu".

Dodal je, da "nihče ne sme biti zainteresiran in nihče ne bo imel koristi od izbruha vojne", ki ga želi EU preprečiti. "EU kot mednarodna skupnost poziva vse vpletene, naj se takoj ustavijo, vse ostale vpletene v regiji pa, naj prispevajo k zaustavitvi spopadov. Eskalacija (...) je zelo skrb zbujajoča, saj predstavlja tveganje za hude posledice na regionalno stabilnost," je še dejal Stano. Ob tem je tudi pozval k takojšnji prekinitvi ognja, prenehanju sovražnosti, deeskalaciji in doslednemu spoštovanju prekinitve ognja.

Erdogan za izbruh nasilja krivi Armenijo 

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan medtem od Armenije zahteva, da se umakne iz območja Gorskega Karabaha in, kot je dejal, konča okupacijo te regije. "Napočil je čas, da se konča kriza v regiji, ki se je začela z okupacijo Gorskega Karabaha. Takoj, ko se bo Armenija umaknila z ozemlja, ki ga zaseda, se bosta v regijo vrnila mir in harmonija." 

Erdogan je krivdo za zadnji izbruh nasilja znova pripisal Armeniji. Hkrati je obtožil ZDA, Rusijo in Francijo, da niso ustrezno naslovile tega konflikta v okviru pogovorov t. i. skupine iz Minska.

"V bistvu so storili vse, da ne bi razrešili tega vprašanja," je bil kritičen turški predsednik. Dodal je, da mora sedaj ukrepati Azerbajdžan na lastno pest.

O stanju v Gorskem Karabahu sta danes govorila tudi predsednik republike Borut Pahor in generalni sekretar OZN Antonio Guterres. Pahor je zagotovil polno podporo prizadevanjem generalnega sekretarja za umirjanje napetosti in reševanje problema po mirni poti.