Bidnov pristop se zelo razlikuje od pristopa sedanjega predsednika Donalda Trumpa, ki maske ne nosi in je prispeval k politizaciji tega vprašanja. Trumpovi podporniki mask praviloma ne nosijo, ostali Američani jih večinoma uporabljajo.
Biden je že med kampanjo razmišljal o uvedbi obveznega nošenja mask po ZDA, vendar za kaj takega predsednik nima pooblastil. Maske lahko ukaže v vseh zveznih prostorih ali ozemljih, kar je napovedal, da bo tudi storil.
Biden bo pustil na položaju direktorja Nacionalnega inštituta za zdravje Anthonyja Faucija, pristojnega za alergije in nalezljive bolezni. Fauci je skorja neopazno delal na tem položaju več desetletij pod različnimi predsedniki, ameriška in svetovna javnost pa ga sedaj poznata po nasvetih glede koronavirusa, ki jih Trump večinoma ne upošteva.
Tudi Biden se bo dal javno cepiti, če bo to pomagalo spodbuditi Američane k množičnemu cepljenju. To so napovedali tudi trije nekdanji predsedniki Bill Clinton, George Bush mlajši in Barack Obama. Okužbo z novim koronavirusom so doslej potrdili pri več kot 14 milijonih Američanov, za covidom-19 pa jih je umrlo več kot 276.000.
Biden, ki je imel intervju skupaj z novoizvoljeno podpredsednico ZDA Kamalo Harris, je odgovarjal tudi na druga vprašanja. Izrazil je zaskrbljenost ob novicah, da namerava Trump pred odhodom s položaja pomilostiti svojo družino, zaveznike in tudi samega sebe. "Skrbi me, kakšen presedan se s tem postavlja in kako bo svet gledal na nas kot na državo zakonov in pravice," je dejal Biden.
Zagotovil je, da bo njegovo pravosodno ministrstvo delovalo neodvisno od dnevne politike, kdorkoli pa bo minister, bo lahko neodvisno odločal o tem, kakšne preiskave bo uvajal.
"V naši vladi ne bo določanja politike s tviti," je dejal. Harrisova pa je pritrdila, da bodo odločitve pravosodnega ministrstva temeljile na dejstvih in ne politiki.
Na vprašanje o tem, da Trumpa morda ne bo na njegovo inavguracijo, je Biden odgovoril, da bi bila udeležba pomembna zato, da se izkaže zaveza mirnemu prenosu oblasti v ZDA. "To je njegova odločitev. Meni osebno je vseeno, pomembno je za državo," je dejal.
Trumpovi odvetniki izgubili še eno tožbo v Wisconsinu
Odvetniki ameriškega predsednika Donalda Trumpa so v četrtek izgubili tožbo pred vrhovnim sodiščem zvezne države Wisconsin, s katero so zahtevali razveljavitev 221.000 glasov po pošti na predsedniških volitvah 3. novembra. Tam in drugje bodo po napovedih nadaljevali s tožbami vsaj do 14. decembra, ko bodo elektorji oddali svoje glasove.
Demokrat Joe Biden je zmagal na volitvah s prednostjo kakih sedem milijonov glasov, dobil pa je tudi več kot dovolj elektorskih glasov z zmagami po posameznih državah. Po ustavi morajo elektorji do 14. decembra oddati svoje glasove za kandidata, ki je zmagal v določeni državi in takrat se bo predsedniška tekma končala tudi za Trumpa.
Dokazov o velikih volilnih prevarah, o katerih govori Trump, ni, kar je priznal tudi njegov pravosodni minister Bill Barr. Na vprašanje, ali ima zaupanje v Barra, ki ga je doslej večkrat rešil pred pravnimi težavami, je Trump v četrtek odgovoril, naj ga znova vprašajo čez nekaj tednov.
Tožba pred konservativnim vrhovnim sodiščem države Wisconsin je ena od številnih, ki so doživele podobno usodo. Trump sicer ni naravnost izgubil, ampak je večina sodnikov odločila, naj začne s tožbo na prvi stopnji. Trumpovi odvetniki so trdili, da ni časa, ker se bliža 14. december, a so potem vseeno vložili tožbo na prvi stopnji. Enako tožbo so vložili še na zveznem sodišču.
Vrhovno sodišče Wisconsina je v četrtek zavrnilo tudi tožbo državljana, ki je prav tako zahteval razveljavitev velikega števila glasovnic. Samo v Wisconsinu osebno na zveznem sodišču toži tudi nekdanja Trumpova odvetnica Sidney Powell, vrhovno sodišče države pa ima pred seboj še eno tožbo državljana.
Wisconsin je volilni izid in Bidnovo zmago za več kot 20.000 glasov že potrdil, sodišča v ZDA pa praviloma ne razveljavljajo potrjenih izidov volitev.
Čeprav je od volitev minil že en mesec, Trump še naprej zbira denar pri podpornikih. Uradno ga zbira za tožbe proti volilnim prevaram, v praksi pa ga lahko porabi, kakor želi. Denar zbira njegova predsedniška kampanja skupaj z nacionalnim odborom republikanske stranke, Trump pa je ustanovil še poseben odbor Reši Ameriko.
Te tri organizacije so od volitev zbrale 207,5 milijona dolarjev (170 milijonov evrov). Skupaj z drugimi organizacijami kot sta Trumpova zmaga in Trumpov odbor Naredimo Ameriko spet veliko pa so zbrali skoraj 500 milijonov dolarjev (411 milijonov evrov).
Ta denar potrebujejo republikanci v Georgii, kjer bo 5. januarja drugi krog senatnih volitev, ki bo odločal o tem, katera stranka bo imela večino. Vendar pa namerava republikanska stranka za to porabiti le 20 milijonov dolarjev (16 milijonov evrov).
Trump bo šel republikanskima kandidatoma v soboto pomagat z zborovanjem. Republikanci se sicer bojijo, da bo na njem poudarjal, da so volitve prevara, s čimer bi lahko republikanske volivce odvrnil od udeležbe.
KOMENTARJI (158)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.