Po zgodovinskem sporazumu Biden omilil sankcije Venezueli

Sklad, ki ga upravljajo ZN, bo namenjen financiranju zdravstvenih, prehrambenih in izobraževalnih programov za revne. Financiranje bo izhajalo iz več kot 2,88 milijarde evrov, ki jih ima Venezuela v zamrznjenih sredstvih v tujih bankah.

Pogovori so se nadaljevali po več kot enoletnem premoru. Videti je, da bodo tokrat ubrali drugačno pot od prejšnjih pogovorov, ki niso obrodili sadov.

Sporazum so v Ciudadu de Mexico podpisali predstavniki v imenu predsednika Nicolasa Madura in opozicije, vključno s frakcijo, ki jo podpirajo ZDA in vodi Juan Guaido, venezuelski politik in samooklicani predsednik Venezuele. 

Guaido je sicer bil ključna osebnost v venezuelski predsedniški krizi, ki se je začela ko je nacionalna skupščina, zavrnila priznanje inavguracije Madura za drugi predsedniški mandat. Guaido se je samooklical za predsednika s podporo več kot 50 vlad. Slednji so ga prenehali priznavati, ko je izgubil položaj vodje parlamenta. Druge države, vključno z Rusijo, Kitajsko, Iranom, Sirijo, Kubo in Turčijo, so zavrnile Guaidov zahtevek za predsedovanje in še naprej priznavajo Madura kot legitimnega predsednika. Do oktobra 2022 Guaidoju ni uspelo odstraniti Madura z oblasti.

V odgovor na sklenjen sporazum je Bidnova administracija omilila nekatere sankcije za nafto, kar je energetskemu velikanu Chevron omogočilo, da nadaljuje s poslovanjem v z nafto bogati južnoameriški državi in znova uvaža venezuelsko nafto v ZDA. Morebitni zaslužki bodo šli za poplačilo dolga Chevronu in ne Madurovemu režimu..

"Zgodovinski mejnik" za Venezuelce

Norveški posrednik Dag Nylander je sporazum pozdravil kot "zgodovinski mejnik", a dodal, da lahko krizo v državi rešijo le Venezuelci sami.

ZDA sicer pozorno spremljajo Madurovo zavezanost dogovorom in sporazumu ter si pridržujejo pravico do ponovne uvedbe strožjih sankcij.

"Če bo Maduro znova poskušal izkoristiti ta pogajanja za pridobivanje časa za nadaljnjo utrditev svoje kriminalne diktature, morajo ZDA in naši mednarodni partnerji udariti z vsemi sankcijami, ki so njegov režim sploh pripeljale za pogajalsko mizo," je dejal demokratski senator Bob Menendez iz New Jerseyja, predsednik senatnega odbora za zunanje odnose.

Dolgotrajna politična kriza v Venezueli se je poslabšala, odkar se je Maduro razglasil za zmagovalca na spornih volitvah leta 2018, ki so bile na splošno obravnavane kot lažne. Več deset držav, vključno z ZDA, Kanado in EU, je priznalo voditelja opozicije Juana Guaida za legitimnega voditelja države.

Administracija Donalda Trumpa je zaostrila gospodarske sankcije proti Madurovi vladi in Guaidu podelila pooblastila za prevzem nadzora nad bančnimi računi, ki jih ima Caracas v ameriških finančnih institucijah. Sankcije so spodbudile visoko inflacijo, kar je povzročilo pomanjkanje hrane in zdravil.

Več kot 7,1 milijona Venezuelcev je po ocenah ZN zapustilo državo, mnogi so se preselili v druge države Latinske Amerike ali ZDA. Tri četrtine tistih, ki ostanejo v državi, živi z manj kot 1,90 dolarja na dan, kar je pod mednarodnim pragom za skrajno revščino. Madurova vlada je bila večkrat obtožena zločinov proti človeštvu, zdaj pa se je pojavil kanček upanja. Humanitarni sklad bi namreč omogočil dostop do hrane, zdravil, zdravstvene oskrbe ter tudi popravilo infrastrukturnih projektov.