Po številnih kritikah Biden pozval Netanjahuja k takojšnji prekinitvi ognja

Ameriški predsednik Joe Biden je po številnih kritikah ameriškega odziva na stopnjevanje vojaškega nasilja v Izraelu, danes po telefonu poklical izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. V pogovoru je dejal, da pričakuje "pomembno deeskalacijo" izraelskega konflikta s Hamasom še danes. Pozval ga je, naj stopi na pot premirja. 

Izogibanje temi z neprimerno šalo

Še v torek se je Biden izogibal vsakršnim javnim komentarjem dogajanja. Med predstavitvijo novega modela Fordovega poltovornjaka na električni pogon Ford F-150 Blisk v Michiganu so prisotni novinarji ameriškega predsednika Joeja Bidna prosili tudi za komentar na aktualno dogajanje v Izraelu, a se je Biden vprašanju izognil z neprimerno šalo. 

"Gospod predsednik, ali vam lahko postavim hitro vprašanje o Izraelu, preden odpeljete," je vprašala ena od novinark. "Ne, ne morete. Razen, če se boste postavili pred avtomobil, ko bom speljal," je odgovoril Biden za volanom električnega poltovornjaka. Nato je hitro dodal, da se je zgolj šalil, in odpeljal. 

Stopnjevanje pritiskov in kritik

Bidnova administracija se je v zadnjih dneh soočala z vse večjimi pritiski domače in tuje javnosti, naj pomaga ustaviti prelivanje krvi med Izraelci in Palestinci. Vse večji razkorak je tudi med samimi demokrati, in sicer zaradi nekritične ameriške gospodarske in vojaške podpore Izraelu. 

Med demokrati, ki pozivajo k temu, da ZDA bolj odločno nastopijo in zahtevajo takojšnje prenehanje nasilja, je tudi predsednica predstavniškega doma kongresa ZDA Nancy Pelosi. V svoji izjavi je Pelosijeva Izrael označila za ameriškega "prijatelja in zaveznika" in pozvala: "Zdaj, po več kot tednu nasilja, je postalo še bolj očitno, da je prekinitev ognja nujna."

"Obe strani morata pokazati resne napore, da se ustavi nasilje in spoštujejo pravice tako izraelskega kot palestinskega ljudstva," je poudarila Pelosijeva.

V svojem prvem odzivu pred tednom dni je Biden obsodil raketne napade Hamasa na Jeruzalem in Tel Aviv ter poudaril pravico Izraela, da se brani. Vendar pa niti z besedo ni omenil podpore palestinskemu ljudstvu, ki je največja žrtev spopadov. 

Demokratska članica predstavniškega doma ZDA Ilhan Omar je to Bidnovo sporočilo takrat ostro kritizirala: "Nobene omembe soseske Sheikh Jarrah. Nobene omembe racije v Al Aqsi. Nobene omembe 13 ubitih nedolžnih otrok v zračnih napadih. Nobene omembe nenehne okupacije milijonov ljudi v zaporu na prostem. Ne prioritizirate človekovih pravic. Postavili ste se na stran tlačenja in okupacije."

Tudi kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez je zelo kritična do Bidnovega medlega odziva. "Posplošene izjave, kot je ta z zelo malo konteksta, in priznanja, kaj je privedlo do tega cikla nasilja – predvsem izgon Palestincev iz njihovih domov in napadi na Al Aqso – dehumanizirajo Palestince in namigujejo, da bodo ZDA gledale stran, ko se dogajajo kršitve človekovih pravic. To je narobe," je zapisala. 

Prva ameriška kongresnica s palestinskimi koreninami Rashida Tlaib pa opozarja, da Izrael "promovira rasizem in dehumanizacijo" s pomočjo apartheida. 

Izrael sicer zavrača očitke, da izvaja politiko apartheida. Apartheid je bila politična doktrina vlade Južnoafriške republike, s katero je izvajala rasno segregacijo, zatiranje in izkoriščanje temnopoltega prebivalstva. V mednarodnem pravu apartheid velja za zločin proti človečnosti. 

Biden ubral svojo taktiko?

Biden naj bi sicer že v ponedeljkovem telefonskem pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem izrazil, da podpira prekinitev ognja, je sporočila Bela hiša. Ptav tako naj bi v pogovoru Izrael opozoril tudi na zaščito civilistov.

Javno pa ameriški predsednik o deeskalaciji zadnjega izbruha nasilja na Bližnjem vzhodu do danes ni govoril. Po poročanju USA Today naj bi Biden ubral pristop tihe intenzivne diplomacije iz ozadja. 

"To počne že tako dolgo, da ve, da je najboljši način za ustavitev mednarodnega konflikta po navadi ta, da se o tem ne razpravlja javno, tako da bomo še naprej tesno vpeti v dogajanje iz ozadja," je dejala tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki.  

Tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken je med obiskom Islandije novinarjem zagotovil: "Ne oviramo diplomacije. Ravno nasprotno – nenehno jo izvajamo."

ZDA ena redkih članic VS ZN, ki nasprotuje pozivom k prekinitvi nasilja

Medtem pa se je tudi četrta izredna seja Varnostnega sveta Združenih narodov o nasilju na Bližnjem vzhodu v torek končala brez rezultata. ZDA namreč še naprej nasprotujejo izjavi, ki bi pozvala k prekinitvi nasilja med Izraelci in Palestinci. Nasilje je od 10. maja zahtevalo že več kot 200 življenj in več tisoč ranjenih, večinoma na palestinski strani.

Zadnje izredno zasedanje VS ZN so sklicale Kitajska, Norveška in Tunizija, ki so pripravile osnutek izjave, vendar je bila ta zaradi nasprotovanja ZDA vnaprej obsojena na propad.

Bidnovo administracijo je palestinski veleposlanik pri ZN Rijad Mansur v torek neposredno pozval, naj izkoristi svoj vpliv na Izrael in doseže konec nasilja nad Palestinci.

V četrtek se bo sestala še Generalna skupščina ZN, na kateri naj bi večina članic izrazila solidarnost s Palestinci in kritizirala Izrael. Ni še jasno, ali bo GS ZN skušala sprejeti resolucijo, ki je VS ZN zaradi nasprotovanja ZDA ne more. Vseh 14 drugih članic VS ZN namreč izjavo s pozivom h koncu nasilja podpira.