Elizejska palača: Putin in Macron sta se zavzela za umiritev napetosti

"Odzivi ZDA in Nata niso upoštevali temeljnih pomislekov Rusije, vključno s preprečevanjem širitve Nata, zavrnitvijo namestitve ofenzivnega orožja blizu ruskih meja ter vrnitev Natovega vojaškega potenciala in infrastrukture na raven iz leta 1997, ko je bil podpisan ustanovni akt Rusija-Nato," je Vladimir Putin dejal Emmanuelu Macronu, kot je razvidno iz zapisa njunega pogovora, ki ga je objavil Kremelj.

V Kremlju so opozorili, da je Zahod prav tako prezrl še eno ključno vprašanje, in sicer, kako nameravajo ZDA in njihove zaveznice uresničiti načelo "nedeljive varnosti" v Evropi, ki je zapisano v temeljnih dokumentih Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Načelo nedeljive varnosti namreč pomeni, da nihče ne sme krepiti svoje varnosti na račun varnosti drugih držav. 

Putin je opozoril, da bo ruska stran natančno preučila pisne odgovore ZDA in Nata na osnutke sporazumov o varnostnih zagotovilih, ki jih je prejela 26. januarja, in se nato odločila o svojih nadaljnjih ukrepih. V telefonskem pogovoru je Putin poudaril, da mora Kijev dosledno izvajati dogovore iz Minska in druge sporazume, predvsem o vzpostavitvi neposrednega dialoga s samooklicanima ljudskima republikama Doneck in Lugansk ter odobritvi posebnega statusa Donbasa.

Iz Elizejske palače so medtem sporočili, da sta se predsednika zavzela za umiritev napetosti. "Predsednik Putin ni izrazil nobenih ofenzivnih namenov (...). Zelo jasno je povedal, da ne išče konfrontacije," so zapisali v uradu francoskega predsednika.

Strinjala sta se, da je treba nadaljevati dialog glede strateške varnosti v Evropi, v katerem morajo sodelovati tudi Evropejci. Glede konflikta na vzhodu Ukrajine je medtem Putin vztrajal pri trenutnem formatu pogovorov v okviru t. i. normandijske četverice, v kateri so Ukrajina, Rusija, Francija in Nemčija, so zapisali v Elizejski palači.

Dodali so, da se je ruski predsednik zavzel tudi za nadaljevanje pogovorov s francoskim kolegom. 

Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je že pred tem za radio RTL dejal, da je žogica sedaj na Putinovem igrišču. "Od Putina je odvisno, ali želi konfrontacijo ali posvetovanje. Mi smo pripravljeni na posvetovanje. Vendar sta za to še vedno potrebna dva," je dodal.  

Biden opozoril na možnost ruske invazije na Ukrajino

Napetosti na rusko-ukrajinski meji se nadaljujejo, Rusija pa sicer še vedno zanika, da bi imela v načrtu invazijo na Ukrajino. Kot poroča BBC, je Joe Biden o tem, da bi Rusija lahko izvedla napad prihodnji mesec, v telefonskem pogovoru posvaril ukrajinskega predsednika Volodomirja Zelenskega. "Predsednik Biden je povedal, da obstaja verjetnost, da bi lahko Rusi februarja izvedli invazijo na Ukrajino. To je povedal javno in ponovil, da pred tem ZDA opozarjajo že mesece," so potrdili v Beli Hiši. 

Med pogovorom je Biden ukrajinskemu predsedniku znova zagotovil, da so ZDA skupaj z zavezniki in partnerji pripravljene na odgovor, če Rusija nadaljuje z invazijo na Ukrajino. Zelenski je povedal, da sta se z ameriškim predsednikom pogovarjala o prejšnjih diplomatskih naporih in da sta se strinjala glede skupnih ravnanj v prihodnosti, še poroča BBC.

CNN medtem piše, da je med predsednikoma prišlo tudi do razhajanj pri vprašanju, kako blizu in kako resna je 'ruska grožnja Ukrajini'. Kot je povedal neimenovani ukrajinski uradnik, 'telefonski pogovor ni potekal dobro'.  Nekateri strokovnjaki namreč ocenjujejo, da se Rusija najbolj učinkovito vojskuje, ko pomrznejo tla in da Rusija morda čaka na ta trenutek, da napade. Zelensky pa naj bi dejal, da je ruska grožnja sicer nevarna, ampak da še ni jasno, ali se bo napad sploh zgodil, kar naj bi kazalo na nesoglasja med voditeljema. Bela hiša je sicer to zanikala in poudarila, da se širijo lažne informacije. 

Rusija si ne želi vojne, a bo vseeno branila svoje interese

Lavrov je v današnjem pogovoru z vodji štirih ruskih radijskih postaj naslovil ukrajinski konflikt. Dejal je, da si Rusija vojne ne želi, a hkrati opozoril, da Moskva ne bo dopustila, da bi bili njeni interesi prezrti.

Njegove pripombe prihajajo, potem ko sta se ZDA in Nato odzvala na varnostne zahteve, ki jih je v zameno za zmanjšanje napetosti v zvezi z Ukrajino predlagala Rusija. 

Zahteve so vključevale prepoved vstopa Ukrajine v Nato in prepoved novih vojaških oporišč v nekdanjih sovjetskih državah. Rusija je že v četrtek dejala, da njenih pogledov v odgovoru, ki ga je prejela, niso upoštevali, vendar ni izključila nadaljnjih pogovorov.

Lavrov je pri tem dodal, da je ameriški odgovor vseboval "zrna racionalnosti" glede sekundarnih vprašanj. Odgovor ZDA je bil po njegovih besedah skorajda primer diplomatske korektnosti, medtem ko je bil odgovor Nata zelo "idealiziran".

"Malo me je bilo sram za ljudi, ki so napisali ta besedila," je dejal Lavrov. 

Lavrov je prav tako pozval Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), naj Moskvi odgovori na vprašanja o varnosti v Evropi in dodal, da danes načrtuje telefonski pogovor z nemško zunanjo ministrico Annaleno Baerbock.

Rusija si namreč želi, da zunanji ministri Ovseja pojasnijo načelo "nedeljive varnosti" v Evropi. Z vidika Moskve to pomeni, da država, kot je Ukrajina, ne sme krepiti svoje varnosti na račun interesov druge države, tj. Rusije.

Rusija meni, da jo z deli Ukrajine povezuje večstoletna zgodovina, in kritizira dejstvo, da sta ZDA in Nato razglasili to državo za svoje vplivno območje, ne da bi pri tem upoštevali interese Moskve. "Če naši poskusi, da bi se dogovorili o vzajemno sprejemljivih načelih zagotavljanja varnosti v Evropi, ne bodo prinesli rezultatov, bomo ukrepali," je dejal Lavrov.

V svojem govoru je prav tako opozoril, da bi bila uvedba nadaljnjih zahodnih sankcij, kot so osebni ukrepi proti predsedniku Vladimirju Putinu in izključitev Rusije iz plačilnega sistema Swift, enakovredna prekinitvi vezi z Rusijo.

Lukašenko posvaril pred vojno, če bo Zahod napadel Rusijo ali Belorusijo

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je danes v nagovoru narodu dejal, da je vojna v Evropi mogoča, a samo, če bo Zahod napadel Belorusijo ali Rusijo. Lukašenko velja za tesnega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Na retorično vprašanje, ali bo vojna ali ne, je beloruski predsednik odgovoril: "Bo, ampak samo v dveh primerih, ob neposrednem napadu na Belorusijo in neposrednem napadu na našo zaveznico Rusijo".

Moskva in Minska februarja načrtujeta skupne vojaške vaje, kar je v luči skrbi Zahoda o morebitni ruski invaziji na Ukrajini povzročilo dodatno zaskrbljenost. Vojaške vaje bodo potekale na jugu Belorusije v bližini meje z Ukrajino. Ameriški State Department je izrazil zaskrbljenost, da bi Moskva lahko pod pretvezo vojaških vaj namestila svoje vojaške enote v Belorusiji in od tam napadla Ukrajino.

Spomnimo

Ob morebitnem napadu na Ukrajino se bo Rusija soočila z resnimi posledicami, predvsem z nizom sankcij, ki jih pripravlja Zahod in ki vključujejo tudi sporni rusko-nemški plinovod Severni tok 2, je včeraj povedala vodja nemške diplomacije Annalena Baerbock.

Plinovod Severni tok 2 poteka iz Rusije do Nemčije po Baltskem morju. Septembra lani so ga končali, vendar še ne deluje, ker ga zaradi pravnih razlogov blokira nemški regulator na področju energetike BNetzA. Ta ocenjuje, da bi se lahko postopek odobritve plinovoda zavlekel do druge polovice letošnjega leta.

V času zaostrovanja razmer v rusko-ukrajinskem konfliktu pa je novi nemški kancler Olaf Scholz že opozoril na posledice za plinovod, če bi Rusija napadla Ukrajino. Nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck je medtem v sredo priznal, da bi ob uvedbi sankcij proti Rusiji trpelo tudi nemško gospodarstvo.