Ameriške oblasti niso še nikoli doslej tako jasno sporočile, da so odločene braniti Tajvan, če bi se Kitajska odločila za invazijo, ampak so to vprašanje doslej zavestno puščale vsaj delno odprto.
Biden je v četrtek v pogovoru za ameriško televizijo CNN prekinil to politiko "strateške dvoumnosti" in Pekingu poslal zelo nedvoumno sporočilo. Kot je še dodal, mora ta razumeti, "da ne bomo naredili koraka nazaj, da svojih stališč ne bomo spreminjali".
Tajvanske oblasti so se na njegove besede že odzvale in jih pozdravile. Kot je obenem danes spomnil tiskovni predstavnik predsednice Cai Ing Ven, "ameriška vlada od Bidnovega nastopa na položaj s konkretnimi koraki vztrajno izkazuje svojo neomajno podporo Tajvanu".
Kmalu zatem so se oglasili tudi v Pekingu, kjer je tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Wang Wenbin izjavo ostro kritiziral. Ponovil je, da je Tajvan neločljiv del kitajskega ozemlja in da je to vprašanje notranja zadeva Kitajske, v katero se ne sme nihče vmešavati. Tega načela bi se morale držati tudi ZDA in v zvezi s Tajvanom "preudarno delovati in govoriti".
Obenem bi se morale ZDA odreči "pošiljanju kakršnihkoli napačnih signalov separatističnim silam na Tajvanu", ki škodujejo odnosom s Kitajsko, je Wang še posvaril Washington in dodal, da ko gre za suverenost in ozemeljsko celovitost, "ni nobenega prostora za popuščanje ali kompromise".
Biden je podobno zavezo k obrambi Tajvana podal tudi avgusta v pogovoru za televizijo ABC, ko je vztrajal, da bodo ZDA vedno branile svoje ključne zaveznike, vključno s Tajvanom. Iz Bele hiše so sicer kasneje sporočili, da se ameriška politika do Tajvana "ni spremenila".
Komunistično vodstvo v Pekingu Tajvan obravnava kot del Ljudske republike Kitajske in ves čas grozi z njegovo osvojitvijo. ZDA so se na drugi strani zavezale k obrambi Tajvana, kar pa je doslej konkretno pomenilo predvsem dobavo orožja tajvanski vojski.
Medtem ko so se ZDA v preteklosti jasno izrekle, da bi ob invazije priskočile na pomoč svojima azijskima zaveznicama, Japonski in Južni Koreji, tega za Tajvan doslej niso storile, saj bi Kitajska to razumela kot jasno kršitev t. i. doktrine ene Kitajske.
A v zadnjem času so se napetosti glede Tajvana bistveno zaostrile. Med drugim je tako na tajvansko identifikacijsko območje zračne obrambe (ADIZ), ki sicer ni mednarodno opredeljeno, ampak enostransko določeno, že večkrat vdrlo rekordno število kitajskih vojaških letal.
Kitajski predsednik Ši Džinping je ta mesec v nagovoru ob 110. obletnici revolucije, ki je zrušila zadnjo kitajsko dinastijo, medtem poudaril, da je treba izvesti "ponovno združitev" s Tajvanom, in posvaril pred vmešavanjem tujih sil, saj da je vprašanje Tajvana izključno kitajska notranja zadeva.
Pred tem so viri iz ZDA priznali, da ameriške posebne sile že mesece urijo tajvanske vojake. Okoli 20 ameriških vojakov naj bi urjenje izvajalo že skoraj leto dni.
KOMENTARJI (279)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.