ZDA in zaveznice naj bi v več držav vzhodne Evrope napotile več tisoč vojakov

Možnost napotitve nekaterih sil bližje pragu Rusije pomeni nov premik, ki je bil prej predviden za kasneje, če bi prišlo do dodatnih stopnjevanj nasilja s strani Moskve. Kremelj bi to potezo lahko uporabil kot sredstvo, da opraviči kopičenje sil ob ukrajinski meji, so o novici, da želi ZDA z zaveznicami dodatne sile poslati tudi v druge zahodnoevropske države, dejali strokovnjaki.

Med državami, ki bi pomoč sprejele, so Romunija, Bolgarija in Madžarska. Dogovor naj bi predvideval napotitev 1000 vojakov v vsako državo. Med tistimi, ki razmišljajo o novih napotitvah vojakov pred morebitno invazijo, sta ZDA in Velika Britanija, toda z njima se po mnenju evropskega diplomata ne strinja vseh 30 članic. 

Zaveznice v NATO niso bile povsem enotne glede resnosti grožnje, Nemčija pa je na primer zavrnila prodajo novega orožja Ukrajini. Zato ZDA razpravljajo o tem, da bi dodatne sile poslale na osnovi dvostranskega sporazuma ali, kot je to opisal uradnik, kot koalicijo voljnih. Ameriške sile bi lahko delovale, kot že delujejo, enostransko v Evropi, lahko pa bi delovale tudi v okviru obstoječih NATO-vih poveljniških struktur, pa je dejal nek drug uradnik. 

ZDA verjamejo, da bo Rusija napadla Ukrajino do sredine februarja

Namestnica državnega sekretarja ZDA Wendy Sherman je na Evropskem strateškem forumu Jalta v Washingtonu povedala, da se bo ruski predsednik Putin glede na vse znake odločil za napad na Ukrajino do sredine februarja, ne glede na kampanjo pritiska, ki jo na Moskvo izvaja Zahod."Pojma nimam, ali je sprejel dokončno odločitev, vendar pa vidimo znake, da se bo za uporabo vojaške sile odločil od zdaj pa do sredine februarja," je dejala Shermanova in dodala, da bo na odločitev morda vplivala predvidena udeležba Putina na otvoritveni slovesnosti zimskih olimpijskih iger v Pekingu 4. februarja.

"Mislim, da kitajski predsednik Ši Džinping ne bo ravno navdušen, če se bo Putin odločil, da takrat napade Ukrajino in to lahko vpliva na njegovo razmišljanje," je dodala in ponovila, da si ZDA prizadevajo za diplomacijo, ampak so pripravljene na najhujše. In na vse možne scenarije, od manjših vpadov na ukrajinsko ozemlje do velike invazije."Kakršnakoli invazija bo imela izjemne posledice za Ukrajino in Evropo in bo poslala sporočilo vsemu svetu, da lahko tudi drugi avtokrati ravnajo nekaznovano in zaobidejo mednarodna načela suverenosti in ozemeljske celovitosti in zmožnosti držav, da si same izberejo svoja zavezništva," je dejala Shermanova.

"(Ruskemu predsedniku Vladimirju, op. a.) Putinu sem jasno povedal, da bodo posledice, če gre v Ukrajino. Mislim, da tudi njegovi ljudje ne vedo, kaj bo storil," pa je v torek pred novinarji dejal predsednik ZDA Joe Biden. Ponovil je, da se bo Rusija v primeru napada soočila z resnimi gospodarskimi posledicami, osebne sankcije pa da lahko čakajo tudi predsednika Putina.

Peskov je v odzivu na grožnje s sankcijami proti Putinu zavrnil kot brezpredmetne, ker je visokim ruskim uradnikom prepovedano imeti premoženje v tujini. Takšna poteza bi po njegovih besedah resno škodila diplomatskim prizadevanjem za ublažitev naraščajočih napetosti zaradi Ukrajine."Politično ni boleče, je destruktivno," je dejal Peskov. Predsednik spodnjega doma ruskega parlamenta Vjačeslav Volodin je zagotovil, da bodo sankcije proti Putinu enakovredne sankcijam proti izbiri ruskega ljudstva.

Iz Kremlja so že pred tem sporočili, da bi kakršne koli sankcije ZDA proti samemu Putinu presegle mejo in bi lahko povzročile pretrganje dvostranskih vezi.

Na vprašanje o visoki stopnji pripravljenosti za 8500 ameriških vojakov pa je Biden nadalje novinarjem odgovoril, da imajo ZDA obveznosti do zveze NATO po petem členu pogodbe. "Moramo biti jasni, da ni razloga, da bi kogar koli, katero koli članico zveze NATO skrbelo (...), NATO jo bo branil," je dejal, obenem pa ponovil, da v Ukrajino ameriških vojakov ne bo.

Pentagon se sicer še vedno odloča, katere enote bi postavil v visoko pripravljenost za morebitno pot v Evropo, tiskovni predstavnik John Kirby pa je dodal, da bo morda vojakov še več. Za zdaj so v aktivnih pogovorih z zavezniki glede tega, koliko ameriških enot bo potrebnih in kje.

ZDA so v Kijev poslale dodatno varnostno pomoč, med katero sta tudi varnostna oprema in strelivo. Vršilka dolžnosti ameriške veleposlanice Kristina Kvien je po poročanju tujih medijev na letališču v Kijevu dejala, da bodo ZDA v primeru ruske invazije poslale še več pomoči, ruski vojaki pa da se bodo soočili s silovitim uporom in utrpeli velike izgube. Visoka predstavnika vlade sta medtem v torek novinarjem v Washingtonu povedala, da ameriška vlada sodeluje z evropskimi pri načrtovanju ukrepov, če bo Rusija prekinila dostavo plina v Evropo. Potreben plin bi naj v tem primeru dostavili iz Severne Afrike, Bližnjega vzhoda, Azije in ZDA.

Zagotovila sta, da bi prekinitev dostave plina Evropi povzročila prav toliko škode tudi Rusiji, ki je odvisna od prodaje. Zagotovila sta tudi, da bodo sankcije v primeru napada na Ukrajino resne in bodo zajele tiste, ki so jih želeli uvesti leta 2014 ob invaziji na Krim, vendar jih niso. Poleg finančnih sankcij nameravajo ZDA uvesti izvozne kontrole oziroma prepoved prodaje ključne sodobne ameriške oziroma zahodne tehnologije Rusiji. Gre za tehnologijo, potrebno pri razvoju umetne inteligence, laserjev, robotike, kvantnega računalništva in drugega.

"Vsakega voditelja na svetu, ne glede na to, kako malopriden je, ali je avtokrat ali ne, skrbi priljubljenost, vsaj kot sredstvo za nadzor družbe. Visoka inflacija in recesija ne navdušujeta ljudi. Če bo Putin uporabil energijo kot orožje, bo to le pospešilo diverzifikacijo evropskih energetskih zalog in Rusija bo s tem imela manj dohodka," je dejal eden od predstavnikov Bidnove vlade.

Na vprašanje, ali se ne bo Rusija potem za tehnologijo obrnila h Kitajski, pa je odvrnil, da večina visoke tehnologije prihaja z Zahoda."Kitajska tekmuje, seveda, vendar pa če nimaš možnosti uvoza iz ZDA ali Evrope, boš bistveno zmanjšal svoj inovativni potencial in produkcijske zmogljivosti," je dejal.

V Parizu pogovori normandijske četverice o ukrajinsko-ruski krizi

Na pogovorih o ukrajinsko-ruski krizi pa so se danes v Parizu sestali predstavniki normandijske četverice, v kateri so Ukrajina, Rusija, Nemčija in Francija. Viri blizu francoskega predsednika so povedali, da se bodo na današnjih pogovorih osredotočili na humanitarne ukrepe in možnost uradnih pogajanj o statusu regije Donbas na vzhodu Ukrajine. Na srečanju sodelujejo namestnik ruskega premierja Dmitri Kozak in svetovalec ukrajinskega predsednika Andrij Jermak ter diplomatska svetovalca francoskega predsednika Emmanuela Macrona in nemškega kanclerja Olafa Scholza.

"Zelo spodbudno je, da so Rusi pristali na vnovične pogovore v tem diplomatskem formatu, edinem, v katerih sodelujejo Rusi," je danes povedal Macronov svetovalec, ki je želel ostati neimenovan. Pojasnil je, da je to srečanje pomembno v luči za petkov napovedani telefonski pogovor med Macronom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Na današnjem srečanju bodo dobili jasno sliko o tem, kako razmišlja Moskva, je povedal.

Visoki diplomatski predstavniki držav normandijske četverice so prek videokonference nazadnje govorili septembra lani. Voditelji Ukrajine, Rusije, Francije in Nemčije pa so se nazadnje sestali v Parizu decembra 2019.

Ob diplomatskih naporih sicer članice zveze NATO v vzhodno Evropo pošiljajo dodatna bojna letala in ladje. ZDA, Velika Britanija in nekatere druge države pa orožje pošiljajo tudi v Ukrajino. Nemčija temu nasprotuje, je pa danes napovedala, da bo v Ukrajino poslala 5000 bojnih čelad. Ukrajinski veleposlanik v Berlinu je to označil za simbolično gesto.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je sicer danes ocenil, da število ruskih enot na ukrajinski meji ne zadostuje za večji napad.

Nato v pisnem odgovoru Rusiji vztraja pri svojih jedrnih načelih in znova poziva k dialogu

Članice zveze Nato so danes Rusiji posredovale pisni odgovor na njene zahteve v povezavi z ukrajinsko krizo, v katerem vztrajajo pri jedrnih načelih zavezništva, vključno s pravico, da vsaka država sama odloča o svoji varnostni ureditvi. Obenem Moskvo znova pozivajo k dialogu, je povedal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.

Stoltenbergove današnje izjave kažejo, da v pisnem odgovoru ni nič bistveno novega glede na stališča, ki so jih zaveznice izrazile po srečanju z Rusijo 12. januarja v Bruslju. So pa ta stališča v pisnem odgovoru konkretneje in podrobneje opredelile, je pojasnil generalni sekretar."Nato trdno verjame, da je napetosti in nesporazume treba reševati z dialogom in diplomacijo, ne s silo ali grožnjo sile," je poudaril Stoltenberg ob potrditvi, da je Nato danes posredoval pisni predlog Rusiji, vzporedno pa so to storile tudi ZDA.

Izpostavil je tri področja, na katerih vidijo prostor za napredek. Pri prvem gre za okrepitev komunikacijskih kanalov, vključno s ponovno vzpostavitvijo predstavništev Nata in Rusije v Moskvi oziroma Bruslju. Drugo se nanaša na pogovore o evropski varnosti, tudi o razmerah v in ob Ukrajini. Pripravljeni so prisluhniti ruskim skrbem, a obenem izpostavljajo pravico vsake države, da sama izbere svojo varnostno ureditev, Rusijo pa pozivajo, naj umakne svoje sile iz Ukrajine, Gruzije in Moldavije.

Tretje področje, na katerem vidijo v Natu možnosti za napredek, pa se nanaša na zmanjševanje tveganj, preglednost in nadzor nad oboroževanjem, je še izpostavil generalni sekretar zavezništva na novinarski konferenci v Bruslju. Ob tem je Moskvo znova pozval k dialogu ter povabil 30 zaveznic in Rusijo na čimprejšnje vnovično srečanje v okviru Sveta Nata in Rusije, mehanizma za posvetovanje in sodelovanje, ki so ga vzpostavili pred dvema desetletjema. Ta se je 12. januarja sestal prvič po dveh letih in pol.

"Zveza NATO v Ukrajini ne bo namestila bojnih enot, a se moramo prepričati, da ni nesporazumov glede naše pripravljenosti, zavezanosti obrambi naših zaveznikov, še posebej na vzhodu zavezništva," je Stoltenberg v torek dejal za CNN. Pojasnil je, da je to razlog, zaradi katerega je zveza NATO povečala svojo prisotnost v vzhodnem delu zavezništva, na območju Črnega morja in Baltika. Nato je v ponedeljek sporočil, da so vojske nekaterih članic v stanju pripravljenosti in da so v vzhodno Evropo poslali dodatna bojna letala in ladje. Kot dodaja CNN, ukrepi kažejo na naraščanje bojazni zaradi morebitne ruske invazije na Ukrajino, kar sicer Moskva zanika.