Napeto: Putin v separatistični regiji v Ukrajini pošilja vojsko

V dveh odlokih je Putin obrambnemu ministrstvu ukazal, naj prevzame "funkcijo ohranjanja miru" v obeh ljudskih republikah. Zunanjemu ministrstvu pa je naročil, naj vzpostavi diplomatske odnose z obema regijama, ki sta sicer po mednarodnem pravu del Ukrajine.

Ruski predsednik je sicer pred tem nocoj proruski separatistični regiji Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine priznal kot neodvisni ljudski republiki. Po govoru o razmerah na jugovzhodu Ukrajine, ki ga je prenašala ruska državna televizija, je podpisal odlok o njunem priznanju. K priznanju sta pred tem ruskega predsednika pozvala voditelja obeh samooklicanih ljudskih republik Doneck in Lugansk, Denis Pušilin in Leonid Pašečnik.

Putin je tako po popoldanskem zasedanju ruskega varnostnega sveta nemškega kanclerja Olafa Scholza in francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki sta v ukrajinski krizi ključna mediatorja, v telefonskem pogovoru obvestil, da bo podpisal odlok o priznanju neodvisnosti Donecka in Luganska, je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass sporočil Kremelj. Oba sta "izrazila razočaranje" nad odločitvijo.

EU je Putina sicer pozival, naj spoštuje mednarodno pravo ter naj ne prizna neodvisnosti proruskih separatistov. Takoj sta se odzvala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki sta Putinovo odločitev najstrožje obsodila. "Ta korak je očitna kršitev mednarodnega prava in sporazuma iz Minska. Unija se bo odzvala s sankcijami proti vsem, ki bodo vpleteni v to nezakonito dejanje," sta zapisala in dodala, da EU znova izreka podporo ukrajinski neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti znotraj mednarodno priznanih meja. 

Putinov nagovor

Putin je zvečer nagovoril tudi javnost. Svoj dolg govor, ki ga je prenašala državna televizija, je začel s pogledom na zgodovino in dejal, da je sodobno Ukrajino "ustvarila" Rusija in okrcal Leninovo vlogo pri tem. Opozoril je na vzpon neonacistov na vzhodu te države in Ukrajino obtožil, da je kradla ruski plin. Pravi, da je Ukrajina ameriška kolonija z "marionetno vlado", oblastem očita, da so prežete z nacionalizmom in korupcijo. 

Dejal je, da je v zadnjih mesecih Ukrajino preplavilo orožje z Zahoda in trdil, da so bili Natovi inštruktorji nenehno prisotni na vojaških vajah tam. Nato in ZDA je obtožil, da Ukrajino spreminjajo v "gledališče vojne". Putin trdi, da bi bil sprejem Ukrajine v zvezo Nato neposredna grožnja ruski varnosti, zadnje dogodke pa vidi kot krinko za pošiljanje Natovih enot v državo, opozarja pa, da ukrajinska ustava ne dovoljuje tujih vojaških baz na njenem ozemlju. Ukrajino je pozval, naj takoj konča sovražnosti v Donbasu, sicer bo vsa odgovornost za prelivanje krvi v celoti na njeni strani. "Pozivamo tiste, ki so prevzeli in še vedno držijo oblast v Kijevu, naj takoj končajo vojaške operacije," je poudaril. "V nasprotnem primeru bo vsa odgovornost za morebitno nadaljnje prelivanje krvi v celoti na ukrajinskem vladajočem režimu," je poudaril.

Nato je potrdil napoved, da bo Rusija Doneck in Lugansk priznala kot neodvisni "ljudski republiki". Kot je dejal, je dokument že podpisal, rusko dumo pa prosil, da odlok o priznanju čimprej ratificira. "Verjamem, da je treba sprejeti odločitev, ki bi jo bilo treba sprejeti že zdavnaj, in nemudoma priznati neodvisnost in suverenost ljudskih republik Doneck in Lugansk", je dejal Putin, ki je z voditeljema obeh separatistični regij v Kremlju podpisal sporazuma o medsebojni pomoči.

Svoj nagovor je končal z besedami, da je prepričan, da ga bo ruski narod podprl."Ta poteza bi lahko omogočila Rusiji, da v Ukrajino pošlje svoje enote, ki naj bi tako ščitile naroda, ki se smatrata za neodvisna," podpis odloka pojasnjujejo strokovnjaki.

Kremelj je sporočil, da je bil poziv za priznanje neodvisnosti vložen "v povezavi z vojaško agresijo ukrajinskih oblasti in množičnim obstreljevanjem ozemlja Donbasa, ki vodi v trpljenje civilnega prebivalstva".

"Prosim vas, da priznate suverenost in neodvisnost Ljudske republike Lugansk," je dejal vodja separatistov v Lugansku Leonid Pašečnik v videoposnetku, ki so ga predvajali na ruski državni televiziji. Podobno je pozval vodja separatistov v Donecku Denis Pušilin, ki pravi, da bi ta poteza morda "preprečila žrtve med civilisti", saj je obtožil Ukrajino, da načrtuje napad. Kijev je sicer to odločno zanikal.

Na poziv se je že odzval Putin, ki je pred sejo sveta za nacionalno varnost sporočil, da o priznanju neodvisnosti Donecka in Luganska razmišlja: "Naš cilj je prisluhniti našim kolegom in določiti naše nadaljnje korake v tej smeri, pri čemer upoštevamo tako pozive voditeljev Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk k priznanju njihove neodvisnosti," je dejal Putin, poroča tiskovna agencija AFP.

Putin sicer meni, da moratorij na ukrajinsko članstvo v zvezi Nato ne bi pomenil rešitve za napetosti med Rusijo in Zahodom, ki vladajo zaradi ukrajinske krize: "To ni moratorij za nas, ampak bi bil to moratorij zanje," je dejal na zasedanju ruskega sveta za nacionalno varnost, ki je bilo osredotočeno na aktualne razmere glede Donbasa v okviru resolucije spodnjega ruskega parlamenta o priznanju republik Donbasa. Poudaril je, da po mnenju Zahoda Ukrajina še ni pripravljena za članstvo v zavezništvu. "To ne bi bil znak popuščanja nam," je glede moratorija še povedal ruski predsednik. Moratorij bi pomenil, da bi se Rusija in Nato zavezala, da bi ukrajinska prizadevanja za članstvo v zavezništvu preložili za več let ali nedoločeno časovno obdobje.

Moskva želi preprečiti vstop svoje sosede v zavezništvo ter od Nata in ZDA zahteva pisna zagotovila, da se to ne bo zgodilo. Zahod to zavrača. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski medtem tudi v luči grožnje ruske invazije na Ukrajino zahteva jasen časovni okvir pridružitve svoje države zvezi Nato.

Odzivi po svetu

Britanski ministrski predsednik Boris Johnson je že obsodil rusko priznanje separatističnih republik Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine kot očitno kršitev suverenosti in celovitosti Ukrajine. Priznanje neodvisnosti proruskih separatistov v Ukrajini s strani ruskega predsednika Vladimirja Putina je "odmik od procesa in dogovorov iz Minska," je dejal Johnson. Britanski premier je novinarjem še dejal, da bo Združeno kraljestvo še naprej delalo vse, kar je v njegovi moči, da bo prebivalcem Ukrajine stalo ob strani "z zelo močnim paketom sankcij". Te naj bi bile po besedah Johnsona sprejete v dogovoru z ostalimi zavezniki in nemudoma v primeru ruskega "vpada ali invazije" na Ukrajino. "A očitno je to, kar se je zgodilo, izjemno slaba novica," je še dodal. Britanska zunanja ministrica Liz Truss je ocenila, da Putinova poteza "označuje konec procesa iz Minska in je kršitev ustanovne listine Združenih narodov". Kot je objavila na Twitterju, "ne bomo dovolili, da bi ruska kršitev njenih mednarodnih zavez ostala nekaznovana".

Tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je obsodil odločitev Rusije. To še dodatno spodkopava suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, spodjeda prizadevanja za rešitev konflikta ter krši sporazuma iz Minska, je zapisal v izjavi. Ob tem je Stoltenberg spomnil, da je Varnostni svet ZN, ki vključuje Rusijo, leta 2015 potrdil popolno spoštovanje suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitost Ukrajine. "Doneck in Lugansk sta del Ukrajine," je poudaril. Moskva po njegovih besedah še naprej podžiga konflikt na vzhodu Ukrajine z zagotavljanjem finančne in vojaške pomoči separatistom. Poleg tega poskuša ustvariti izgovore za vnovičen napad na Ukrajino, je zapisal generalni sekretar.

Odzvala se je tudi Nemčija. Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je ocenila, da gre za očitno kršitev mednarodnega prava. Napovedala je tudi odziv na to kršitev. V sporočilu za javnost nemškega zunanjega ministrstva je še zapisala, da je rusko priznanje separatističnih republik na vzhodu Ukrajine hud udarec za vsa diplomatska prizadevanja za mirno in politično rešitev trenutnega konflikta. Rusijo je Baerbockova tudi pozvala, naj prekliče odločitev in se vrne na pot diplomatskega in političnega reševanja konfliktov v skladu z dogovoroma iz Minska. Na Rusijo je tudi ponovno naslovila poziv, naj odpravi vojaške grožnje na ukrajinski meji. "Izrecno svarimo pred nadaljnjo rusko vojaško eskalacijo," je poudarila.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je po ruskem priznanju napovedala takojšnjo uvedbo sankcij ZDA proti Rusiji. Predsednik ZDA Joe Biden ima že napovedane pogovore z zavezniki. "Takšno potezo smo pričakovali in smo pripravljeni na takojšen odgovor. Predsednik Biden bo kmalu izdal izvršni ukaz, s katerim bodo prepovedane nove investicije, trgovina in financiranje s strani ameriških oseb s tako imenovanima regijama DNR in LNR," je sporočila Psakijeva in pri tem imela v mislih republiki Doneck in Lugansk, ki ju je danes priznal ruski predsednik Vladimir Putin."Izvršni ukaz bo dal tudi pooblastila za sankcije proti osebam, ki delujejo na omenjenih območjih Ukrajine. State Department in ministrstvo za finance bosta kmalu sporočila podrobnosti. Kmalu bomo naznanili tudi dodatne ukrepe zaradi današnje grobe kršitve ruskih mednarodnih zavez. Ti ukrepi so ločeni in bodo dodatni hitrim in resnim gospodarskim ukrepom, ki smo jih začeli pripravljati z zavezniki in partnerji, če bo Rusija nadaljevala z invazijo Ukrajine", je še sporočila Psakijeva. Dodala je, da se ZDA še naprej posvetujejo z zavezniki in partnerji, vključno z Ukrajino, o naslednjih korakih in o nadaljevanju ruskega zaostrovanja razmer na meji z Ukrajino. 

Ukrajina zahteva takojšen sestanek v ZN

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je dopoldne pozval VS ZN, naj "takoj" začne razpravo o grožnji, ki jo Rusija predstavlja Ukrajini. "Na pobudo predsednika (Volodimirja) Zelenskega sem od držav članic Varnostnega sveta ZN uradno zahteval, naj nemudoma opravijo posvetovanja v skladu s 6. členom budimpeškega memoranduma," je tvitnil . Varnostni svet mora obravnavati "praktične korake za zagotavljanje varnosti Ukrajine," je zapisal.

Pri tem se oblasti v Kijevu sklicujejo na varnostna zagotovila, ki jih je Ukrajina prejela v zameno za odpoved jedrskemu orožju leta 1994. Sporazum, ki so ga podpisale Rusija, ZDA in Velika Britanija, je Ukrajini v zameno za odpoved jedrskemu orožju zagotovil ozemeljsko celovitost in politično neodvisnost. Ob razpadu Sovjetske zveze leta 1991 je Ukrajina podedovala tretji največji jedrski arzenal na svetu, navaja tiskovna agencija AFP.

'Vrnimo se za pogajalsko mizo, preden izgubimo več življenj'

Tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki velja za največji varnostni organ na svetu, je danes pripravila izredno srečanje stalnih predstavnikov, ki je bilo namenjeno iskanju poti za umiritev razmer na vzhodu Ukrajine. Generalna sekretarka Helga Schmid je pozvala k dialogu,  ameriški veleposlanik pri Ovseju Michael Carpenter je po navedbah AFP na seji za zaprtimi vrati Rusijo pozval, "naj ustavi svoje nevarne provokacije". "Vrnimo se za pogajalsko mizo, preden izgubimo več življenj," je dejal glede na sporočilo za javnost, ki je bilo posredovano medijem.

Opazovalci Ovseja so v zadnjih dneh poročali o več sto topniških in minometnih napadih na vzhodu Ukrajine, kjer je konflikt med ukrajinsko vojsko in prorouskimi separatisti od leta 2014 zahteval več kot 14.000 življenj. Ovse s sedežem na Dunaju ima 57 članic, vključno z Rusijo, Ukrajino in ZDA.

Biden se je pripravljen srečati s Putinom, če Rusija ne napade Ukrajine

Diplomatska prizadevanja za mirno rešitev ukrajinske krize se medtem nadaljujejo. Po tem, ko je ameriški predsednik Joe Biden ob koncu tedna dejal, da je ruski voditelj Vladimir Putin že sprejel odločitev o napadu na Ukrajino, pa so po pogovoru Bidna s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom iz Bele hiše sporočili, da se je predsednik pripravljen sestati z ruskim voditeljem. A kot so ob tem dodali, se bo to zgodilo le, če pred tem Rusija ne bo napadla svoje sosede,

Iz Macronovega urada so medtem sporočili, da bodo o podrobnostih glede morebitnega zasedanja razpravljali na četrtkovem srečanju med ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom in ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, sestala se bosta v Švici. V petek pa se bo Lavrov v Parizu srečal s francoskim kolegom Jean-Yvesom Le Drianom. 

Macron je sicer v nedeljo kar dvakrat govoril s Putinom. Govoril je tudi z Bidnom, pa tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, nemškim kanclerjem Olafom Scholzom in britanskim premierjem Borisom Johnsonom. Ob tem je, kot so sporočili v Parizu, predsednikoma ZDA in Rusije predlagal vrh o "varnosti in strateški stabilnosti v Evropi", ki bi ga nato razširili še na druge "relevantne akterje". Z Johnsonom pa sta se, kot so sporočili z londonskega Downing Streeta, strinjala, da bo prihajajoči teden "odločilen" za diplomatska prizadevanja za mirno rešitev ukrajinske krize.

Iz Kremlja so medtem sporočili, da so načeloma odprti za vrh ruskega in ameriškega predsednika. Tiskovni predstavni Kremlja Dmitri Peskov je dejal, da vrha seveda ne izključujejo, a je ob tem poudaril, da konkretnih načrtov še ni. "Predsednika se lahko kadar koli odločita za osebno srečanje ali telefonski pogovor. To je njuna odločitev," je dejal Peskov. Poudaril je, da je srečanje mogoče, če bosta predsednika ocenila, da je primerno.

Poudarjanje dialoga

Tudi več ministrov članic Unije je pozdravilo obet rusko-ameriškega vrha. Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je Rusijo pozvala nazaj k pogajalski mizi in izpostavila, da je na potezi Moskva. Španski zunanji minister José Manuel Albares ga je označil za zelo dobro novico, saj da je dialog ključen.

Ukrajina upa, da bo pričakovano srečanje ruskega in ameriškega predsednika zagotovilo umik ruskih sil, nameščenih ob in v državi, je danes v Bruslju dejal ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. "Upamo, da bosta predsednika iz sobe prišla z dogovorom, da bo Rusija svoje sile umaknila iz Ukrajine," je dejal Kuleba, ki se je v Bruslju sestal z zunanjimi ministri EU. Ti so razpravljali o zaostrovanju razmer v Ukrajini ob ocenah, da je ruska invazija neizbežna. 

Slovenski zunanji minister Anže Logar je povedal, da je Kuleba danes predstavil jasna zagotovila, da bo Ukrajina vselej dajala prednost diplomaciji z namenom umiritve razmer. V povezavi s sankcijami je izpostavil, da so podlaga za ukrepanje sklepi članic, ki kot sprožilec sankcij navajajo vojaške razloge. Sankcije, ki se pripravljajo, bi sicer po Logarjevih besedah drastično zarezale v gospodarstvo Rusije in pomenile prelomni trenutek. Rusiji tako mora biti jasno, da bi bil strošek previsok in da je smiselno resno pretehtati možnosti dialoga, je menil. V EU v prvi vrsti še vedno vidijo dialog kot edino pravo pot do rešitve nastalih varnostnih groženj, je poudaril slovenski minister. Zahod bo sicer vselej podpiral ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine, je še dodal.

Kuleba je ponovil znano ukrajinsko stališče, da bi bilo treba vsaj nekatere sankcije proti Rusiji uvesti zdaj in s tem preprečiti napad. Od Unije pričakuje jasno sporočilo, da Ukrajina ne bo ostala sama. Pričakuje podporo z varnostnega vidika. Ob odhodu z zasedanja je povedal, da so danes v Bruslju dosegli načelni dogovor o vzpostavitvi misije EU za vojaško svetovanje in usposabljanje v Ukrajini. Ne bo šlo za bojne sile, je izpostavil ter dodal, da pa bo podrobnosti glede delovanja in časovnega vidika še treba doreči.

Vodja latvijske diplomacije Edgars Rinkevics pa je danes sporočil, da bodo zunanji ministri treh baltskih držav ta teden, predvidoma v sredo ali četrtek, obiskali Ukrajino. Z obiskom naj bi izrazili podporo prizadevanjem Ukrajine za ohranitev ozemeljske celovitosti in neodvisnosti države.

Ameriško veleposlaništvo v Moskvi je medtem vsem Američanom v Rusiji izdalo opozorilo, naj bodo zelo previdni in si naredijo načrt evakuacije, ki ne bo odvisen od pomoči ameriške vlade. Opozorili so predvsem na morebitno grožnjo na nekaterih javnih mestih v Moskvi, Sankt Peterburgu in v bližini meje z Ukrajino. Podatki ameriških obveščevalnih služb naj bi kazali, da Rusija nadaljuje priprave za obsežen napad na Ukrajino. Ameriško podjetje Maxar je povedalo, da novi satelitski posnetki kažejo na številne nove terenske razporeditve oklepne opreme in vojakov iz ruskih garnizonov blizu meje z Ukrajino, to pa kaže na povečano vojaško pripravljenost.

ZDA ob tem opozarjajo, da bi bile posledice, če bi se invazija res zgodila, hitre in resne. Sankcije je ob morebitni invaziji napovedala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki pravi, da bi lahko bila Rusija odrezana od mednarodnih trgov, če bo napadla Ukrajino. Moskva sicer navedbe o pripravah vseskozi zanika, poroča.

Rusija pripravlja poseben seznam Ukrajincev?

Po trditvah Kremlja naj bi Putin sicer za stopnjevanje napetosti krivil ukrajinsko vojsko. Ukrajina je navedbe medtem zanikala in vrnila z obtožbami, da skuša Moskva v svet poslati dezinformacije, katerih namen je ustvariti pretvezo za intervencijo. Proruski separatisti na vzhodu Ukrajine so sicer v nedeljo nadaljevali bombardiranje položajev ukrajinskih enot, ki jim je bilo ukazano, naj na bombardiranje ne odgovarjajo.

Iz ZDA prihajajo nove skrb vzbujajoče informacije o domnevnih načrtih Rusije v Ukrajini. Med drugim naj bi ruska stran ob invaziji na sosednjo državo tam načrtovala hude kršitve človekovih pravic, kot so usmrtitve in ugrabitve. Po poročanju Spectatorja naj bi namreč ameriška vlada Združene narode obvestila, da ima "verodostojne informacije", da je Rusija sestavila seznam Ukrajincev, ki bi jih bilo treba po invaziji "ubiti ali poslati v taborišča".

Kot še piše v pismu, ki ga je pridobila nemška tiskovna agencija, podatki ameriških obveščevalcev pričajo, da namerava ruska vojska mirne proteste razgnati s pomočjo "smrtonosnih ukrepov", zato se ZDA bojijo, da bo – podobno kot ob prejšnjih ruskih akcijah – prišlo do mučenja. Tarča bi bili ljudje, ki bi se uprli Rusom, "vključno z ruskimi in beloruskimi disidenti v izgnanstvu v Ukrajini, novinarji in protikorupcijskimi aktivisti ter ogroženimi skupinami, kot so verske in etnične manjšine ter osebe LGBTQI+".

Nasilje na vzhodu Ukrajine se nadaljuje

Ruska vojska se medtem v nedeljo kljub napovedim še ni umaknila iz Belorusije. Kot so sporočili, bodo meddržavne vojaške vaje zaradi napetosti na vzhodu Ukrajine podaljšali. Ukrajinski obrambni minister je sicer dejal, da so bili že ves čas prepričani, da bodo ruske sile po skupnih vajah ostale v Belorusiji. Obstreljevanje se namreč na teh območjih še naprej nadaljuje.

V vojaškem obstreljevanju je bil na obrobju mesta Doneck ubit civilist, rudar, ki je bil na poti na delo. V ločenem granatnem napadu je bil ubit pripadnik milice, eden pa je bil huje ranjen, so sporočile sile samooklicane Ljudske republike Doneck. Poleg tega naj bi se v Donecku razstrelil "ukrajinski saboter", ki je skušal podtakniti bombo pri železniški postaji.

Kot so dodali, razmere ostajajo kritične, saj ukrajinska vojska "nadaljuje poskuse zaostrovanja napetosti in širjenja panike med civilisti", poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Moskva o izstrelku in ubitih saboterjih, Ukrajina zanikala oboje

Topniški izstrelek, ki je priletel z ozemlja Ukrajine, je po navedbah Moskve v ponedeljek ob 9.50 po lokalnem času zadel in uničil objekt v ruski regiji Rostov ob rusko-ukrajinski meji, ki ga uporabljajo mejne paturlje in ruska obveščevalna služba FSB. Ukrajinska vojska je to že zanikala.

Ruska vojska je danes tudi sporočila, da je ubila pet "saboterjev", ki naj bi prestopili ukrajinsko-rusko mejo, da bi izvedli napad. V spopadih je bilo ubitih pet ljudi iz diverzantske skupine, ki so prečkali rusko mejo, je zatrdila ruska vojska in dodala, da se je incident zgodil davi blizu vasi Mitjakinskaja Med ruskimi vojaki ali mejnimi stražarji ni bilo žrtev, so dodali. Kot še navaja sporočilo ruske vojske, sta dve ukrajinski vojaški vozili prečkali mejo z Rusijo, da bi evakuirali vojake. Vodja ruskega preiskovalnega odbora Aleksander Bastrikin je izdal ukaz za preiskavo incidenta.

Ukrajina je že pred tem odločno zanikala, da bi njeni "saboterji" prečkali mejo z Rusijo, poroča AFP. "Nihče od naših vojakov ni prestopil meje z Rusko federacijo in danes nihče ni bil ubit," je dejal predstavnik ukrajinskega notranjega ministrstva Anton Geraščenko.

Nasilje na vzhodu Ukrajine, kjer konflikt med Kijevom oziroma ukrajinsko vojsko in proruskimi separatisti sicer traja že vse od leta 2014, se je zaostrilo konec prejšnjega tedna. Oblasti Ljudskih republik Doneck in Lugansk so zato v petek pozvale k množični evakuaciji civilistov v sosednjo Rusijo, v soboto pa napovedale splošno mobilizacijo za boj sposobnih moških.

Strani ena drugi očitata kršitve prekinitve ognja, njunih navedb pa ni mogoče neodvisno preveriti, izpostavlja nemška tiskovna agencija dpa. Mednarodni opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) sicer s terena poročajo, da se je nasilje v zadnjih dneh nevarno okrepilo. Po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax je v Rusijo iz Ukrajine do danes pribežalo že več kot 60.000 ljudi.

V okviru nujne pomoči Slovenija Ukrajini pošilja maske, rokavice in škornje

Na prošnjo ukrajinske vlade za nujno pomoč zaradi nevarnosti nadaljnjega zaostrovanja dogodkov bo Evropska komisija prek mehanizma EU za civilno zaščito uskladila dostavo nujnih zalog za podporo civilnemu prebivalstvu. S tem naj bi EU podprla prizadevanja Ukrajine za pripravljenost na vse možne scenarije, so danes sporočili v Bruslju.

"Takojšnja pomoč civilne zaščite je na poti. Slovenija, Romunija, Francija, Irska in Avstrija so že ponudile pomoč, iz drugih držav članic EU pa jo pričakujemo v prihodnjih dneh", je pojasnil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Začetna pomoč, ki jo Slovenija nudi v okviru mehanizma EU na področju civilne zaščite, med drugim vključuje je milijon nemedicinskih mask za enkratno uporabo, 125.000 parov rokavic iz lateksa ter 125.000 parov nitrilnih rokavic, 200 parov gumijastih škornjev in deset dizelskih generatorjev.