Biden se je že lotil dela: podpisal prvih 17 izvršnih ukazov in odlokov

Na prvem mestu je bil izvršni ukaz o obveznem nošenju zaščitnih mask in ohranjanju varnostne razdalje v zveznih zgradbah in na zveznih zemljiščih. To bodo morali spoštovati vsi zvezni uslužbenci. Joe Biden, ki namerava v 100 dneh cepiti 100 milijonov Američanov, upa, da se bo s tem upočasnila pandemija covida-19.

Donald Trump se za maske in varnostno razdaljo ni zmenil, oboje pa je na žalost v ZDA postalo izraz politične opredelitve. Trumpovi podporniki so tako kot predsednik zavračali maske in razdaljo, hkrati pa tudi ukrepe zveznih držav proti pandemiji, demokrati pa so zdravstvene nasvete vzeli resno.

Biden je ZDA tudi nemudoma vrnil v Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), iz katere jih je Trump umaknil, ko je iskal krivce za pandemijo. Med drugim jih je odkril v Kitajski in WHO, ki naj bi delala po njihovem nareku.

Z Bidnovim izvršnim ukazom se ZDA po novembru lani, ko so uradno izstopile, spet vračajo tudi k pariškemu podnebnemu sporazumu, ki je bil decembra 2015 sprejet med drugim po zaslugi vlade takratnega predsednika ZDA Baracka Obame, v kateri je bil Biden podpredsednik. Čeprav sporazum v bistvu nobene države ne sili v nič, je Trump ZDA umaknil s trditvijo, da to uničuje ameriška delovna mesta.

Generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Guterres je pozdravil vrnitev ZDA k pariškemu podnebnemu sporazumu. "Toplo pozdravljam potezo predsednika Bidna, da znova pristopi k pariškemu podnebnemu sporazumu in se pridruži rastoči koaliciji vlad, mest, podjetij in posameznikov, ki ambiciozno ukrepajo za soočenje s podnebno krizo," je zapisal.

Ob tem je novega ameriškega predsednika pozval, naj sprejme nov, ambiciozen načrt za boj proti globalnemu segrevanju ozračja.

Izrazil je upanje, da bodo ZDA prevzele vodilno vlogo pri pospeševanju globalnih prizadevanj, tudi s svojim prispevkom k ciljem za leto 2030 pred letošnjim podnebnim vrhom v Glasgowu. Ob tem je poudaril, da se podnebna kriza zaostruje, čas za omejitev globalnega segrevanja ter vzpostavitev podnebnim spremembam prilagojenih družb za zaščito najranljivejših pa se izteka.

V ločenem sporočilu je Guterres tudi čestital Washingtonu za vrnitev v WHO. Kot je poudaril, je podpora WHO ključna pri usklajevanju globalnega boja proti pandemiji covida-19.

EU se veseli sodelovanja z ZDA pri reševanju podnebne krize

Tudi EU pozdravlja odločitev novega ameriškega predsednika Bidna, da se ZDA vrnejo k pariškemu sporazumu. "Z veseljem pričakujemo, da se nam bodo ZDA spet pridružile pri vodilni vlogi v svetovnih prizadevanjih za boj proti podnebni krizi," sta sporočila komisar za zeleni dogovor Frans Timmermans in visoki predstavnik EU Josep Borrell.

"Podnebna kriza je odločilni izziv našega časa, s katero se je mogoče spoprijeti le z združitvijo vseh naših sil. Če se bodo vse države pridružile svetovni tekmi za ničelne emisije, bo zmagal ves planet," sta v sredini izjavi podčrtala Timmermans in Borrell.

Timmermans je, kot so danes dodali v komisiji, na dvostranski videokonferenci že danes popoldne s posebnim predsedniškim odposlancem ZDA za podnebje Johnom Kerryjem razpravljal o pripravi novembrskega podnebnega vrha COP26, ki bo ključen za povečanje svetovnih ambicij. "COP26 v Glasgowu novembra bo ključni trenutek za krepitev globalne ambicije, za ustvarjanje zagona pa bomo izkoristili že prihajajoči zasedanji G7 in G20," sta v izjavi dodala voditelja.

Vrnitev ZDA k pariškemu sporazumu in v WHO pozdravlja tudi Pahor

Tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je pozdravil vrnitev ZDA k pariškem podnebnemu sporazumu in v WHO. "Multilateralizem je spet dobil spodbudo in veljavo. To je pomembno za Slovenijo, EU in ves svet," je ocenil.

Z enim samim ukazom je Biden odpravil tudi poplavo Trumpovih ukrepov v korist korporacij in delovnih mest, ki škodujejo okolju, kot je na primer dovoljenje za odlaganje rudniške nesnage v reke in potoke, rahljanje regulacij o čistem zraku in podobno. V zvezi s tem je agencijam zvezne vlade naročil višje standarde glede izpustov toplogrednih plinov v ozračje iz vozil ter med drugim ustavil izkoriščanje nafte in plina v naravnem zavetišču za divje živali na Aljaski. Odvzel je tudi dovoljenje za gradnjo in delovanje naftovoda Keystone XL za dostavo kanadske nafte v ameriške rafinerije v Mehiškem zalivu.

Podpisal je tudi več izvršnih ukazov, ki zadevajo odnos do priseljencev in tujcev. Odpravil je Trumpovo prepoved vstopa v ZDA za državljane določenih muslimanskih držav, ki je leta 2017 povzročila popoln kaos na letališčih, vendar pa jo je vrhovno sodišče ZDA na koncu potrdilo.

Zelo so si oddahnili prebivalci ZDA, ki so jih mladoletne nezakonito pripeljali v državo starši ali skrbniki. Biden je namreč podpisal ukaz, ki te ljudi, ki druge domovine kot ZDA ne poznajo, ščiti pred izgonom. Trump jim je hotel zaščito odvzeti, kar so mu preprečila sodišča.

Biden je glede nezakonitega priseljevanja prepovedal ločevanje staršev in mladoletnih otrok, konec kazenskega pregona za manjše imigracijske prekrške in ukazal ponovno združitev ločenih otrok in staršev. Ukazal je prav tako revizijo Trumpove politike do prosilcev za azil, ki so že v ZDA.

Biden za zdaj še ne bo spremenil Trumpove politike do prosilcev za azil, ki čakajo na vstop v ZDA v Mehiki, podpisal pa je izvršni ukaz za zaustavitev del na tako imenovanem zidu na meji z Mehiko. Trump je zid napovedoval že med kampanjo leta 2016, vendar projekta, ki je v bistvu ograja, na koncu ni plačala Mehika, kongresnim demokratom pa je uspelo omejiti porabo zveznih sredstev v ta namen.

Mehika je pozdravila Bidnovo odločitev o ustavitvi gradnje zidu na meji med državama, pa tudi njegove druge izvršne ukaze v zvezi s priseljevanjem. "Mehika pozdravlja konec gradnje zidu, priseljensko pobudo v korist tistih, ki so jih mladoletne nezakonito pripeljali v državo starši ali skrbniki, ter pot do dvojnega državljanstva," je tvitnil zunanji minister Marcelo Ebrard.

S posebnim ukazom je uvedel trdnejša etična pravila o zaposlovanju v zvezni vladi, podaljšal je zvezni moratorij na deložacije in zaplembe nepremičnin, podaljšal je pavzo pri odplačevanju študentskih posojil do 30. septembra, zaščitil transseksualne osebe pred diskriminacijo v zvezni upravi in popisal ukaz o pobudi za večjo rasno enakopravnost v vladi.

Prve Bidnove zunanjepolitične poteze je pozdravila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, zlasti vrnitev ZDA v pariški podnebni sporazum in WHO. Ob tem mu je obljubila močnejšo podporo Nemčije in tudi Evropske unije pri mednarodnih vprašanjih in tudi vojaško.

"Evropa bo morala skupaj prevzeti več odgovornosti in to ne le vojaško, ampak tudi na diplomatskem področju in pri veliko drugih zadevah," je dejala Merklova. "Dobra novica pa je - mi v Nemčiji smo na to pripravljeni in Evropska unija je na to pripravljena," je poudarila na novinarski konferenci v Berlinu.

Inavguracijske slovesnosti sklenili z ognjemetom

Inavguracijske slovesnosti ob prisegi 46. predsednika ZDA so se sicer v sredo zvečer v Washingtonu sklenile z ognjemetom, ki si ga je Biden z družino ogledal z balkona Bele hiše.

Ovalno pisarno je že malce okrasil po svoje z doprsnim kipom sindikalnega voditelja Cesarja Chaveza in sliko Benjamina Franklina ter fotografijami družine. Zamenjal je tudi preprogo, ohranil pa delovno mizo Resolute, ki je narejena iz hrastovine, uporabljene za izdelavo britanske raziskovalne ladje Resolute.

V kratki izjavi novinarjem je povedal, da mu je Trump v skladu s tradicijo pustil sporočilo, ki je bilo zelo velikodušno. O vsebini pa še ne bo govoril, dokler se o tem ne pogovori s Trumpom, ki se inavguracije ni udeležil, saj še vedno ne priznava volilnega poraza.

Prvo novinarsko konferenco je imela tudi predstavnica Bele hiše za odnose z javnostmi Jen Psaki. Po mnenju dopisnikov iz Bele hiše je bila 31-minutna konferenca osvežujoče dolgočasna v primerjavi s tistimi, ki so potekale v času Trumpove Bele hiše. Vsi se namreč še spominjajo prve novinarske konference Seana Spicerja, ki je na Trumpovo zahtevo vztrajal, da je bila njegova množica na inavguraciji največja v zgodovini, čeprav so fotografije iz zraka dokazovale nasprotno. Spicer je kasneje, ko ga je Trump že odpustil, priznal, da je naredil napako. 42-letna Psakijeva je obljubila, da bodo novinarske konference redne, vendar le ob delavnikih, ker, kot je dejala, ni pošast.

Pri Washingtonovem spomeniku je medtem potekala slovesnost na odprtem namesto tradicionalnih inavguracijskih plesov. Prva podpredsednica ZDA Kamala Harris je Američanom povedala, da bodo presegli tudi sedanje težave, njena izvolitev na položaj pa da kaže pravi značaj ZDA.

Na slovesnosti so predvajali video sporočilo treh nekdanjih predsednikov ZDA, ki so Bidnu zaželeli srečo. Obama je dejal, da inavguracija slavi tradicijo mirnega prenosa oblasti, ki je stara dve stoletji. Bill Clinton je Američane pozval, naj se pogovorijo s sosedi in prijatelji, s katerimi se ne strinjajo, George Bush mlajši pa je povedal da Bidnu želi veliko uspeha, ker je njegov uspeh uspeh celotne Amerike.

Na zahodni obali ZDA nekaj nasilnih demonstracij levice proti Bidnu

V ZDA so levičarski protestniki v sredo zvečer v Portlandu v zvezni državi Oregon napadli in poškodovali sedež zvezne službe za priseljevanja in carino (ICE). Podobni protesti so potekali med drugim tudi v Seattlu v državi Washington in Denverju v Koloradu. Protestniki so vzklikali gesla proti policiji in novemu predsedniku ZDA.

Okoli 150 protestnikov je v Portlandu na sedež ICE metalo kamne in jajca. Policija poroča, da so nekateri protestniki nosili ščite, kamne, elektrošoke in podobno opremo, policija pa je proti njim uporabila tudi gumijaste naboje. Natančnih podatkov o aretacijah še ni, poroča ameriška televizija Fox News.

Med protesti čez dan je bil poškodovan tudi sedež demokratske stranke v Portlandu in policija je v tem primeru aretirala osem oseb.

V Seattlu je skupina protestnikov vzklikala gesla proti Bidnu in zahtevala ukinitev ICE ter poškodovala avtomobile. V Denverju so protestno zažgali ameriško zastavo in nasprotovali tako nekdanjemu predsedniku Trumpu kot sedanjemu Bidnu.

V ZDA so se zaradi izkušenj z vdorom Trumpovih podpornikov v ameriški kongres 6. januarja ob Bidnovi sredini inavguraciji bolj bali morebitnega nasilja Trumpovih privržencev, vendar je bilo takih protestov na koncu malo in z majhnim številom udeležencev.