'Bila sem tako opita, da nisem mogla sprejemati odločitev'

Novi dokumenti dodatno zapletajo primer domnevnega skupinskega posilstva študentke na elitni ameriški univerzi Cornell in predvsem vprašanje, kaj so oblasti vedele že leta 2024.

NBC News je pridobil zapriseženo izjavo, ki jo je takrat 20-letna študentka, v postopkih imenovana Jane Doe, 14. novembra 2024 prostovoljno dala policiji univerze Cornell. To je bilo 26 dni po dogodku v hiši študentske bratovščine Chi Phi.

Njena takratna izjava se v več pomembnih delih ujema z navedbami iz civilne tožbe, ki jo je vložila skoraj dve leti pozneje.

Jane Doe je policiji povedala, da je sprva privolila v spolni odnos z dvema moškima. Toda opisala je tudi, kako se je njeno stanje skozi večer spreminjalo. "Rekla bi, da sem bila najbolj opita v svojem življenju," je povedala policiji.

Dodala je, da je bila zaradi opitosti v stanju, ko ni mogla sprejemati odločitev.

Jane Doe je policiji povedala, da je v hišo Chi Phi prišla okoli 22.30 oziroma 23. ure. Prijatelj jo je vprašal, ali jo zanima spolni odnos v troje, s čimer se je strinjala.

Pozneje je v sobo prišel še tretji moški. Tudi z njim je prišlo do spolnega stika, vendar je policiji povedala, da se tega dela večera spominja zelo slabo. "Bila sem precej onesposobljena," je dejala.

Spomnila se je dveh moških, ki sta govorila o tem, da bi nekdo "prišel na vrsto" Takrat je po njenih besedah dobila občutek, da jo uporabljajo, ne da bi jih zanimalo, kaj sama želi od dogajanja.

Nato je v sobo prišlo še več moških. Jane Doe je povedala, da jo je ob njihovem prihodu zagrabila groza. Stekla je na drugo stran sobe in se skrila pod odejo na drugi postelji. Po njenih besedah so moški stali med njo in izhodom, zato je imela občutek, da druge možnosti nima.

Prav civilna tožba trdi, da je pred tem eden od članov bratovščine v skupinski pogovor na Snapchatu poslal sporočilo, ki je druge vabilo v zgornje nadstropje, kjer je bila Jane Doe.

Po prihodu še štirih moških se njeni spomini še bolj zabrišejo. Ko jo je eden začel poljubljati, se je po lastnih besedah hitro umaknila. Policiji je opisala tudi občutek disociacije.

"Začela sem postajati popolnoma otopela glede celotne situacije," je dejala. Tistega večera je zaužila tudi ketamin. Po navedbah civilne tožbe ga pred tem ni uporabljala.

Policiji je opisala posebej pretresljivo razmišljanje, ko so ji drogo ponudili še enkrat. Pomislila je, da bi jo ponovno vzela, ker bi morda izgubila zavest. 

NBC razkriva tudi del izjave o poznejšem dogajanju v prostoru, za katerega je Jane Doe menila, da je pisarna predsednika bratovščine.

Tam naj bi jo dva moška vedno znova nagovarjala k spolnemu odnosu. Policiji je povedala, da sta jo vprašala tolikokrat, da je nazadnje privolila. "Zame je bil to občutek prisile," je dejala.

Dodala je, da bi morala moška zaradi njenega govora opaziti, kako močno je bila opita.

V izjavi je poudarila tudi več primerov, ko je moške zavrnila, izrazila nelagodje oziroma opisala občutek prisile.

Razkritja po nekaterih ocenah pomenijo težave za tožilca. Okrožni tožilec Tompkins Countyja Matthew Van Houten je ta teden javno branil odločitev svojega urada iz leta 2024, da kazenskih obtožnic ne vloži.

Po njegovi razlagi takratna pisna izjava ni navajala, da so Jane Doe droge dali brez njenega soglasja ali da je bila skupinsko posiljena.

Trdil je celo, da je njena izjava opisovala uživanje drog in spolne odnose kot prostovoljne, zavestne in sporazumne.

Po njegovih besedah v dokumentu ni bilo navedeno, da ni bila sposobna nadzorovati svojega ravnanja, da je bila nezavestna ali da je jasno izrazila nesoglasje. Več tožilcev in kriminalistov naj bi zato ocenilo, da opisane okoliščine po zakonodaji države New York ne predstavljajo kaznivega dejanja.

NBC-jevo novo poročanje pa kaže, da je bila njena prvotna izjava precej bolj kompleksna.

CBS News je medtem pridobil prepis njenega policijskega intervjuja, v katerem naj bi Jane Doe dejala: "S 100-odstotno gotovostjo lahko rečem, da sem bila posiljena."

NBC celotnega prepisa ni videl, je pa Van Houten za televizijo zatrdil, da te konkretne izjave "ni bilo v pisnem dokumentu", ki ga je njegovo tožilstvo novembra 2024 prejelo od Cornellove policije.

To odpira eno ključnih vprašanj celotnega primera: ali je tožilstvo leta 2024 sploh razpolagalo z vsemi pomembnimi informacijami, ki jih je Jane Doe dala univerzitetni policiji.

Cornell vztraja, da je njegova policija tožilstvu posredovala "vse preiskovalne informacije". Univerza je posebej zatrdila tudi, da je bil posredovan posnetek zaslona skupinskega pogovora na Snapchatu. Tožilec nasprotno pravi, da njegovega urada s tem posnetkom niso seznanili.

Odvetnik Jane Doe Thomas Giuffra je Van Houtenovo karakterizacijo prvotne izjave kot sporazumnega dogajanja ostro zavrnil.

"Če je moja klientka privolila, zakaj je šla na policijo in povedala, da je bila napadena? Zakaj bi rekla, da se je zgodilo kaznivo dejanje? Zakaj bi sploh šla na policijo? To nima smisla," je dejal za NBC.

Po njegovih besedah Jane Doe po prvi prijavi ni kontaktiral nihče iz tožilstva niti noben drug preiskovalec razen policista, ki je sprejel prvotno prijavo.

Ponovno odprtje kazenske preiskave je označil za korak v pravo smer – vendar po njegovem mnenju zelo pozen.

Nihče od sedmih moških, imenovanih v civilni tožbi, ni bil kazensko obtožen. Nekateri navedbe izrecno zanikajo. Odvetnik Scotta Kretzschmarja, enega od sedmerice, trdi, da je njegov klient sicer napisal "nezrel" komentar na Snapchatu, vendar Jane Doe ni spolno napadel, se je ni dotikal in z njo ni imel spolnega odnosa.

Odvetnik drugega moškega je prav tako dejal, da njegova stranka zanika spolni napad. Opozoril je tudi na obseg Cornellove interne preiskave: zaslišanih naj bi bilo več deset ljudi, potekalo je več dni zaslišanj, končno preiskovalno poročilo pa obsega več sto strani. Po njegovem mnenju vsebujejo izjave in komunikacije iz časa dogodka pomemben kontekst, ki ga sedanja javna razprava nima.

Cornell pravi, da je izvedel večmesečno preiskavo in da so bile po njej izrečene različne sankcije, med njimi suspenzi in izključitve. Univerza zaradi zveznih pravil o zasebnosti ne pove, kdo je prejel katero sankcijo. Bratovščina Chi Phi ostaja zaprta.

Pritisk na univerzo se medtem povečuje. Guvernerka New Yorka Kathy Hochul je od Cornella zahtevala neodvisen pregled njegovega ravnanja v primeru. Univerza se je strinjala, da bo zunanji pravni strokovnjak pregledal njen odziv.

Kazensko preiskavo je ponovno odprl tudi Van Houten. Dejal je, da želi ugotoviti, ali obstajajo novi dokazi, ki leta 2024 njegovemu uradu niso bili znani in bi lahko spremenili prvotno odločitev. Kritiki pa menijo, da reagira šele zdaj, ker je javni pritisk prevelik.