'Vojna železnih mečev'

Vdor Hamasa na ozemlje pod nadzorom Izraela se je odvil bliskovito, prav tako pa ni dolgo trajalo, da je Izrael vzpostavil nadzor nad območjem. Hkrati so na območje palestinske enklave začele padati letalske bombe, ki so ob uničevanju infrastrukture vojaškega krila Hamasa razdejale tudi civilna poslopja in število mrtvih civilistov je začelo hitro naraščati.

27. oktobra 2023 je izraelska vojska (IDF) sprožila kopensko invazijo, katere uradni namen je bil uničiti Hamas in osvoboditi talce. Sledile so številne operacije in ofenzive, ki pa še vedno niso dosegle izpolnitve omenjenih ciljev. Najbolj srditi spopadi so divjali maja 2024 v okolici Rafe, v bližini meje z Egiptom, za Han Junis so se odvile tri bitke, oktobra 2024 je IDF oblegal severno Gazo. Vmes je bilo podpisanih več prekinitev ognja, ki pa niso vzdržale. Najprej novembra 2023, nato pa še januarja letos, ki jo je marca prekinil nenadni napad Izraela. Avgusta je IDF sprožil operacijo, katere cilj je okupacija mesta Gaza. Bitka še vedno traja.

Med praznovanjem judovskega praznika Simčat Tora je iz Gaze proti Izraelu poletelo med 3000 in 5000 projektilov v vsega 20 minutah. Vzporedno s tem je na območje pod nadzorom Izraela na tovornjakih, motorjih, hitrih čolnih in celo s padali vdrlo okrog 3000 pripadnikov Hamasa. Zasedli so nadzorni točki Kerem Šalom in Erez ter poškodovali mejne ograje na več lokacijah. 

Med vdorom je bilo v izraelskih kibucih ubitih več civilistov, pripadniki Hamasa so zajeli več kot 200 talcev in zažgali več hiš. Številne žrtve so padle tudi na glasbenem festivalu Reim. Med zajetimi talci je bilo tudi več izraelskih vojakov. Napad 7. oktobra so nekateri izraelski mediji opisali kot "največji obveščevalni neuspeh vseh časov". Hamas je, glede na analizo BBC, uspel zadržati visoko raven operativne tajnosti. Kasneje se je po nekaterih razkritjih izkazalo, da so izraelske obveščevalne službe prejšnji dan zaznale nenavadne premike Hamasa, vendar vojaška stopnja pripravljenosti ni bila zvišana in politični voditelji o tem niso bili obveščeni.

Izraelska vojska je sicer odreagirala hitro, a tudi skrajno brutalno, in to ne samo proti Palestincem. Preiskave časnika Haaretz, ameriškega ABC in Združenih narodov so namreč razkrile, da je IDF aktivirala t. i. Hanibalovo direktivo, načrt, katerega vsebina ni v celoti znana, predvideva pa preprečitev zajetja talcev z vsemi sredstvi, v skrajnem primeru tudi domnevno s streljanjem na lastne pripadnike, ki so v nevarnosti ugrabitve. 

Približno uro po vdoru Hamasa so se v boje na območju okrog Gaze vključili helikopterji IDF. Posadke so poleg direktive imele tudi težave z razlikovanjem med pripadniki Hamasa, izraelskimi civilisti in vojaki na tleh. Kot razkrivajo poročila, je v obstreljevanju iz zraka padel zajeten del žrtev prvega dne, tako med Palestinci kot Izraelci. 

V televizijskem nagovoru je izraelski premier Benjamin Netanjahu povedal, da je država v vojni. Zagrozil je, da bo "vse kraje, kjer se organizira in skriva Hamas, spremenil v mesta ruševin", Gazo pa je imenoval "mesto zla" in pozval njene prebivalce, naj odidejo. Izraelski varnostni kabinet je čez noč izglasoval ukrepe za "uničenje vojaških in vladnih zmogljivosti Hamasa in Palestinskega islamskega džihada". Izraelska elektroenergetska korporacija, ki oskrbuje Gazo z 80 odstotki električne energije, je prekinila oskrbo območja z električno energijo.

Izraelska vojska je vpoklicala več deset tisoč rezervistov, na območjih do 80 kilometrov od Gaze pa so bile razglašene izredne razmere. Na območje so napotili protiteroristično enoto Yamam, skupaj s štirimi novimi divizijami, ki so okrepile 31 obstoječih bataljonov. Rezervisti so tudi zavzeli položaje na Zahodnem bregu ter vzdolž meja z Libanonom in Sirijo. Hamas je 9. ali 10. oktobra ponudil izpustitev vseh civilnih talcev, ki jih je zadrževal v Gazi, če bi Izrael odpovedal načrtovano invazijo na Gazo, vendar je izraelska vlada ponudbo zavrnila.

Izrael je začel z zračno ofenzivo in izvedel več letalskih napadov na tarče v Gazi. Kot je sporočil IDF, so pri tem uporabili programsko opremo z umetno inteligenco, imenovano Habsora. V prvih 20 dneh zračne ofenzive je bilo ubitih 7000 ljudi oziroma povprečno 350 na dan. IDF je tudi uspelo rešiti dva talca. Obrambni minister Yoav Gallant je napovedal popolno obleganje Gaze, ki je poleg prekinitve dobave elektrike vključevala tudi blokado dobave hrane in goriva. Glede nekaterih stvari je pod pritiskom svetovne javnosti Izrael nato popustil. 

Število smrtnih žrtev, predvsem med civilisti, je še naprej naraščalo. V bombardiranju kolone beguncev na evakuacijski poti s severa proti jugu Gaze je bilo ubitih več kot 70 beguncev, še bolj krvavo pa je bilo bombardiranje bolnišnice v središču mesta Gaza. Takrat je bilo po podatkih ubitih več sto ljudi. 

27. oktobra je IDF začel s kopensko ofenzivo, za katero je angažiral 100.000 vojakov. Izraelski zračni napadi so bili usmerjeni na območje okoli bolnišnice Al-Kuds, kamor naj bi se zateklo približno 14.000 civilistov. Naslednji dan je IDF napadel begunsko taborišče Džabalija, pri čemer je bilo ubitih 50 in ranjenih 150 Palestincev. Izrael je sporočil, da je bil v napadu ubit višji poveljnik Hamasa, čigar prisotnost je Hamas zanikal, in na desetine borcev Hamasa.

31. oktobra je Izrael bombardiral šestnadstropno stanovanjsko stavbo v osrednji Gazi, pri čemer je ubil najmanj 106 civilistov, vključno s 54 otroki, kar je organizacija Human Rights Watch označila za "očiten vojni zločin". 1. novembra je prva skupina evakuirancev zapustila Gazo in se odpravila v Egipt. 18. novembra je Izrael napadel označen konvoj Zdravnikov brez meja in ubil dva humanitarna delavca.

22. novembra sta Izrael in Hamas dosegla začasni sporazum o prekinitvi ognja, ki je predvideval štiridnevni premor v sovražnostih, da bi omogočili izpustitev 50 talcev, ki jih je zadrževal Izrael. Dogovor je predvideval tudi izpustitev približno 150 palestinskih žensk in otrok, ki jih je zaprl Izrael. Hamas je izpustil več talcev, zajetih 7. oktobra. Premirje se je izteklo 1. decembra, strani pa sta druga drugo obtoževali kršitev. 

Znova so se vneli hudi spopadi. Zasede Hamasa so izraelskim silam povzročale precejšnje preglavice in številni poveljniki so priznali, da njihovo napredovanje skozi enklavo ne gre povsem po načrtih. V zasedah je bilo ubitih več izraelskih vojakov ter uničenih tankov in oklepnih vozil. 

Do decembra so vojaki IDF dosegli središča Han Junisa in Džabalije. Okrepljeno bombardiranje je palestinske civiliste potisnilo proti jugu v Rafo. 15. decembra so pripadniki IDF ubili tri izraelske talce, potem ko so jih pomotoma identificirali kot sovražnike.

1. januarja se je izraelska vojska umaknila iz sosesk v severni Gazi. Obrambni minister Gallant je 15. januarja dejal, da so se najintenzivnejši boji na severu Gaze končali in da se bo kmalu začela nova faza bojev nizke intenzivnosti. Do 18. januarja je IDF, ki je prej izjavila, da je nadzor Hamasa nad severno Gazo "odpravljen", poročala, da je Hamas znatno obnovil svojo bojno moč na tem območju. 22. januar je bil najsmrtonosnejši dan za IDF od začetka invazije. Umrlo je 24 izraelskih vojakov. Od teh jih je 21 umrlo, ko so palestinski uporniki izstrelili protioklepno granato na tank, pri tem pa so se zrušile sosednje stavbe in zakopale vojake v bližini.

12. februarja 2024 je Izrael začel z bombardiranjem Rafe na jugu enklave. 29. februarja so izraelske sile streljale na skupino Palestincev, ki so jugozahodno od Gaze čakali na pomoč s hrano, pri čemer so ubile 100 in ranile 750 ljudi. Nekatere žrtve so med širjenjem panike povozili tovornjaki. 1. marca so Združene države Amerike napovedale, da bodo začele operacijo zračnega mostu dovajanja pomoči s hrano v Gazo. Takratni predsednik Joe Biden je napovedal, da bo na obali Gaze zgrajeno začasno pristanišče, ki bo omogočilo dostavo pomoči.

Bolnišnica Al-Shifa, ki so jo že oblegali novembra 2023, je bila ponovno tarča napadov. Izraelske sile so ubile Faiqa al-Mabhouha, po navedbah Tel Aviva vodjo operativnega direktorata Hamasove notranje varnostne službe. Izraelske obrambne sile so dodale, da je bilo v spopadih v bolnišnici ubitih 200 ljudi, vključno z visokimi voditelji Hamasa, kar pa je ta zanikal, prav tako tisti, ki so napade preživeli.

Do 6. marca je Izrael dokončal gradnjo nove ceste vzhod-zahod v Gazi. Njen namen je bil omogočiti transport vojakov in zalog ter povezati obrambne položaje IDF na ulicah al-Rashid in Salah al-Din. 7. aprila se je Izrael umaknil iz južnega dela Gaze, tako da je v koridorju Netzarim na severu ostala le ena brigada. Izrael je ofenzivo na Rafo prestavil zaradi kratkega obstreljevanja z Iranom.

Vsi poskusi dosega mirovnega dogovora s posredovanjem Egipta, Katarja in ZDA so znova padli v vodo. 31. maja je IDF sprožil kopenski napad in v enem dnevu prevzel nadzor nad mejo z Egiptom. Izrael je 26. maja bombardiral begunsko taborišče Tel al-Sultan v Rafi, pri čemer je bilo ubitih najmanj 45 ljudi, domnevno med njimi dva visoka uradnika Hamasa. To je izzvalo tudi kratek spopad med egiptovskimi in izraelskimi vojaki na meji z Gazo, v katerem je bil ubit en egiptovski vojak.

22. julija je IDF sprožil drugo invazijo na Han Junis. Enomesečna bitka se je končala 30. avgusta, ko je IDF umaknil svoj 98. bataljon iz Han Junisa in Deir el-Balaha, ob navedbi, da so ubili več kot 250 palestinskih militantov.

8. oktobra je IDF začel z obkolitvijo taborišča Džabalija. V zračnih napadih in uličnih bojih so ubili več borcev Hamasa in civilistov. 10. oktobra je IDF izdala ukaze za evakuacijo treh bolnišnic v severni Gazi. Zračne in kopenske operacije IDF v Džabaliji so se nadaljevale do konca oktobra. 10. decembra je IDF sporočila, da je ubila 10 pripadnikov Hamasa, ki so bili vpleteni v umor treh izraelskih vojakov dan pred tem. Skupno naj bi Hamasu prizadejali na desetine žrtev. 

16. oktobra so kopenske sile izraelskih obrambnih sil v streljanju v Tal as-Sultanu ubile Jahjo Sinvarja, vodjo političnega krila Hamasa. Ranjeni Sinvar se je z golimi rokami in predmeti, ki jih je imel pri roki, boril proti izraelskemu dronu. Vojaki, ki so sodelovali v napadu, sprva niso vedeli, koga so pravzaprav ubili, naslednji dan pa so ga identificirali po zobozdravstveni dokumentaciji.

13. oktobra so visoki uradniki IDF za Haaretz povedali, da vlada ne poskuša oživiti pogovorov o talcih in da si politično vodstvo prizadeva za priključitev delov Gaze. 5. novembra je izraelski brigadni general Itzik Cohen novinarjem povedal, da IDF "nima namena dovoliti prebivalcem severnega dela Gaze, da se vrnejo" in da v severno Gazo ni prispela nobena pomoč s hrano, ker da tam "ni več civilistov".

Izraelske obrambne sile so nadaljevale obleganje Džabalije, poslale tanke v Beit Lahio in Beit Hanoun ter izdale ukaz o evakuaciji prebivalcev. Pomoč v hrani Gazi je oktobra dosegla novo dno s povprečno 30 tovornjaki na dan, kar je manj kot šest odstotkov dnevnega povprečja pred vojno. Nekateri deli mesta niso prejemali nobene pomoči več. ZN so opozorili, da so razmere postale "apokaliptične" in da je "celotno palestinsko prebivalstvo v severni Gazi v neposredni nevarnosti smrti zaradi bolezni, lakote in nasilja".

13. decembra je bil v izraelskem napadu ubit dr. Sayeed Joudeh, zadnji ortopedski kirurg v severni Gazi. 26. decembra je bila v izraelskem zračnem napadu zadeta stavba v bližini bolnišnice Kamal Adwan, pri čemer je bilo ubitih približno 50 ljudi, vključno s petimi zaposlenimi. V naslednjih dneh je Svetovna zdravstvena organizacija sporočila, da je bila bolnišnica zaradi izraelskih napadov onemogočena in da je bil direktor bolnišnice Hussam Abu Safiya ugrabljen. IDF pa je sporočil, da je med napadom ubil 19 militantov.

15. januarja 2025 je bil s posredovanjem Katarja dosežen sporazum med Izraelom in Hamasom, v katerem se je Hamas strinjal, da bo izpustil več izraelskih talcev, ki so bili v Gazi, v zameno za pripadnike Hamasa in druge palestinske zapornike, ki so bili v izraelskih zaporih. Strani sta se tudi drugič med vojno dogovorili o prekinitvi ognja, ki je začela veljati zjutraj 19. januarja 2025.

Hamas je trdil, da je Izrael kršil pogoje prekinitve ognja, in 10. februarja preklical izpustitev izraelskih talcev. Potem ko sta Netanjahu in Donald Trump zagrozila z nadaljevanjem vojaških operacij, je Hamas 13. februarja popustil in napovedal izpustitev talcev. 22. februarja so jih izpustili šest, a je Izrael zavrnil izpustitev 600 palestinskih zapornikov. Netanjahu je bil namreč prepričan, da Hamas to izkorišča v propagandne namene. 25. februarja sta Izrael in Hamas dosegla dogovor o izmenjavi trupel nekaterih izraelskih talcev za več sto palestinskih zapornikov brez javne slovesnosti.

1. marca, na dan, ko naj bi se končala prva faza premirja, je Hamas zavrnil izraelski predlog za njegovo podaljšanje. Pogajanja o izvajanju druge faze sporazuma o premirju, ki naj bi prinesla izpustitev vseh preostalih živih talcev, umik izraelske vojske iz Gaze in trajno končanje vojne, naj bi se začela februarja, 16 dni po začetku prvotnega premirja, vendar se niso nikoli začela. 

Hamas je januarja sporočil, da je med vojno rekrutiral na tisoče novih borcev. To izjavo je potrdil takratni ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je ocenil, da je "Hamas rekrutiral skoraj toliko novih borcev, kot jih je izgubil". Reuters je takrat poročal, da je bilo število novih rekrutov na podlagi ameriških obveščevalnih podatkov od 10.000 do 15.000.

18. marca je Izrael izvedel nenadni napad, ki je vključeval zračne napade v Gazi, pri čemer naj bi bilo ubitih več kot 400 ljudi. Izrael je izjavil, da je bil napad posledica zavrnitve Hamasa, da bi podaljšal prvo fazo premirja z izpustitvijo več talcev, ter tudi kot odgovor na Hamasovo ponovno oborožitev in reorganizacijo med dvomesečnim premirjem. Napad je časovno sovpadal s sodno obravnavo, na kateri bi Netanjahu moral pričati v sojenju zaradi korupcije, zaradi česar je bil sodni postopek prestavljen, je poročal Times of Israel.

V tem krogu spopadov je bilo ubitih več visokih članov vlade Gaze in političnega urada Hamasa, vključno z visokim političnim uradnikom Issamom al-Da'alisom, Mahmoudom Abu Watfo, podsekretarjem notranjega ministrstva Gaze, in Bahjatom Abu Sultanom, vodjo notranje varnosti. V zračnih napadih je bil ubit tudi tiskovni predstavnik Palestinskega islamskega džihada Abu Hamza. Ubit je bil tudi Muhammad al-Batran, poveljnik topniške enote in član centralnega vojaškega sveta.

19. marca je IDF sporočil, da je v Gazi začel "usmerjene kopenske aktivnosti", da bi ustvaril "delno tampon cono" na ozemlju in ponovno zavzel središče koridorja Netzarim. IDF je bombardirala tudi stavbo Urada ZN za projektne storitve v Deir al Balahu, pri čemer je ubila uslužbenca ZN in šest drugih mednarodnih delavcev.

25. marca se je sredi izraelske operacije je več sto Palestincev v Gazi protestiralo proti Hamasu in zahtevalo končanje vojne. Gibanju so očitali zlorabo humanitarne pomoči, ki je bila namenjena prebivalcem ter zlorabo civilistov.

12. aprila je IDF sporočil, da je obkolil Rafo in da namerava zavzeti dele mesta, hkrati pa so odredili obsežno evakuacijo prebivalstva. 15. aprila je izraelska vojska na območju Kan Junisa ubila vodjo Hamasove mreže za tihotapljenje orožja.

Maja 2025 je Izrael oznanil razširitev ofenzive v Gazi in mobiliziral dodatne rezerviste. 16. maja so napovedali začetek operacije Gideonovi vozovi, vojaške ofenzive, katere cilj je prevzem nadzora nad celotno Gazo. 

20. julija je IDF izdal ukaz za evakuacijo mesta Deir al-Balah, kjer od začetka vojne niso potekale kopenske ofenzive. Naslednji dan so izraelske sile prodrle na obrobje Deir al-Balaha.

V začetku avgusta 2025 je izraelski varnostni kabinet odobril načrt za okupacijo mesta Gaza. Načrt so obsodili ZN, predsednik Evropskega sveta in več tujih držav. Ofenziva se je začela 20. avgusta, v ta namen pa so vpoklicali dodatnih 60.000 rezervistov.

25. avgusta je izraelski dvojni napad na bolnišnico Nasser v južni Gazi ubil 22 ljudi, vključno s petimi novinarji. IDF je trdil, da je bila kamera na strehi uporabljena za "usmerjanje terorističnih dejavnosti" proti izraelskim vojakom, vendar so novinarji povedali, da je bila nameščena le kamera Reutersa.

Med 5. in 8. septembrom je Izrael v mestu Gaza napadel štiri stolpnice. 8. septembra so bili ubiti štirje izraelski vojaki, ko so uporniki na izraelski tank namestili eksplozivno napravo. 9. septembra je Izrael odredil popolno evakuacijo mesta Gaza. 15. septembra so se začele kopenske operacije v mestu, ki jih izvajajo dve oklepni in ena pehotna divizija. Boji se nadaljujejo.