Južnokorejsko tožilstvo je v ponedeljek objavilo dokaze, ki po njihovih besedah potrjujejo trditve Severne Koreje, da je Seul lani jeseni v njen zračni prostor poslal tajne drone, opremljene z letaki proti režimu Kim Džong Una. Po navedbah tožilcev naj bi bili ti poleti del načrtne eskalacije napetosti, ki naj bi jo sprožili nekdanji predsednik Jun Suk Jeol in dva visoka vojaška uradnika kot korak v operaciji, katere cilj je bil ustvariti pogoje za poznejšo razglasitev vojnega stanja, poroča CNN.
Na telefonu nekdanjega poveljnika protiobveščevalne službe Jeo In Hijunga naj bi preiskovalci našli več omemb ustvarjanja "nestabilnih razmer" in izkoriščanja "enkratne priložnosti," da bi Severna Koreja odgovorila na provokacijo. Med ciljnimi lokacijami so bile navedene prestolnica Pjongjang, dva jedrska objekta, Kimove rezidence ter Samdžijon in Vonsan.
Nekdanji predsednik vse obtožbe zanika. Njegova pravna ekipa trdi, da gre za politično motivirano preganjanje, ki ne dosega niti osnovnih logičnih standardov. Tožilstvo pa vztraja, da so sporočila na telefonih visokih vojaških uradnikov dokaz usklajenih načrtov za izzivanje Severne Koreje, pri čemer bi lahko že sam prelet južnokorejskih dronov nad Pjongjangom razumeli kot vojno dejanje.
Obtožbe segajo v oktober lani, ko je Severna Koreja poročala, da so južnokorejski droni večkrat kršili zračni prostor Pjongjanga in odmetavali protirežimske letake. Korejska centralna tiskovna agencija (KCNA) je objavila fotografije domnevnega južnokorejskega drona, zagozdenega v drevesu, ter posnetke letalnika, ki naj bi letel nad domom Kim Džong Una.
Nekdanji general in zdaj poslanec opozicijske Demokratske stranke Kim Bjung Ju je razkril, da je od žvižgačev južnokorejskega poveljstva za drone izvedel za vsaj tri takšne polete: 3., 8. in 9. oktobra ter 13. novembra. Po njegovih besedah naj bi bil cilj izzvati vojaški odziv Pjongjanga."Bilo je, kot da bi Severni Koreji prislonili nož na vrat," je situacijo opisal nekdanji general.
Sestra severnokorejskega predsednika Kim Jo Džong je oktobra ostro obsodila vdore in posvarila pred hudimi posledicami, medtem ko je južnokorejski obrambni minister sprva zanikal vlogo Seula, nato pa dejal, da trditev ne more potrditi. Pjongjang je nato prekinil prometne povezave z jugom in razstrelil dva cestna odseka, vendar se kot poroča CNN ni odločil za vojaški odgovor.
Jun, znan po ostrem odnosu do Severne Koreje, je leta 2022 tesno zmagal na predsedniških volitvah, vendar je njegova konservativna stranka ostala brez parlamentarne večine. To je povzročilo nenehne politične blokade in naraščajoče napetosti z opozicijo. Proti koncu lanskega leta so frustracije dosegle vrhunec, ko je nekdanji predsednik 3. decembra v poznih večernih urah nepričakovano razglasil vojno stanje in opozicijske stranke obtožil, da v njih obstajajo "protidržavne sile", naklonjene Severni Koreji.
Razglasitev je sprožila buren odziv: oboroženi vojaki so se s helikopterji spustili na poslopje parlamenta in poskušali vdreti v sejno dvorano, kjer so bili zbrani poslanci. Dogodek je takoj mobiliziral državljane in parlamentarne uslužbence, ki so z barikadami preprečili vdor vojakov. Poslanci so nato razveljavili vojaško uredbo, Junova dejanja pa so sprožila množične proteste in pravni pritisk, ki je na koncu vodil do njegove ustavne obtožbe in odstavitve.
Nekdanja obrambna uradnika in Jun so obtoženi škodovanja interesom države, pomoči sovražniku in zlorabe položaja. Poleg teh obtožb se vsi trije že soočajo s postopkom zaradi domnevne vstaje, povezane z razglasitvijo vojnega stanja decembra lani. Južnokorejska vojska trenutno primera še ne komentira, saj se sklicuje na sodni postopek, ki trenutno poteka.
Po Junovem neuspelem poskusu uvedbe vojnega stanja so poslanci zahtevali preiskavo domnevne zarote za sprožitev krize nacionalne varnosti.
Prav severnokorejska zadržanost naj bi rešila razmere pred morebitno katastrofo. Nekdanji general Kim Bjung Ju opozarja, da bi lahko že omejen severnokorejski vojaški odgovor sprožil lokalni spopad, ki bi se hitro razširil. Po njegovem mnenju je bil Kim Džong Un morda zadržan tudi zato, ker je Severna Koreja takrat v Rusijo napotila več kot 10.000 vojakov za boje v Ukrajini in si ni mogla privoščiti druge fronte, piše CNN.
Politični analitiki opozarjajo, da bi morebitni dokazi o namernem spodbujanju napetosti zaradi notranjepolitičnih koristi pomenili dramatičen zlom zaupanja v demokratične institucije Južne Koreje. Profesor Leif-Eric Easley z Univerze Ewha v Seulu opozarja, da bi, če bi Jun naročil polete z droni, to v Južni Koreji "predstavljalo nevarno prepletanje notranje in varnostne politike".
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.