Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil lahko letošnji El Niño najmočnejši v zgodovini meritev, piše Euronews. In kaj bi to lahko pomenilo? Med drugim nakazuje, da bi leto 2027 lahko postalo najtoplejše doslej.
Vrhunec pojava se pričakuje pozno jeseni ali v začetku zime, so pa temperature morske gladine v ekvatorialnem delu Tihega oceana že presegle najvišje vrednosti, ki so jih zabeležili med prejšnjimi pojavi El Niño.
Ekstremna vročina, povezana s tem pojavom, bi lahko po oceni strokovnjakov med junijem 2026 in februarjem 2027 prispevala k 451.000 dodatnim smrtnim žrtvam. Dodatno segrevanje ob tem odpira tudi pot bolj ekstremnim vremenskim pojavom, kot so gozdni požari in poplave.
Južna Amerika, južni del ZDA, vzhodna Afrika in srednja Azija so se med prejšnjimi pojavi El Niño soočali s povečanim tveganjem za poplave, medtem ko se je v večjem delu Avstralije, severnih predelih Južne Amerike in v nekaterih azijskih državah, kot je Indonezija, povečalo tveganje za sušo in gozdne požare.
V Evropi so vremenski vplivi El Niña običajno bolj posredni in manj izraziti. Pojav bi lahko na primer povečal verjetnost bolj nestabilnih vremenskih razmer kasneje v letu, na primer milejše, bolj deževne in vetrovne jeseni ter začetka zime.
Vseeno pa se krepijo bojazni, da bo Evropo to zimo zajel hud mraz.
Vsako zimo okoli pola visoko v stratosferi (plasti ozračja, ki se razteza na višini od približno 10 do 50 km nad Zemljinim površjem) krožijo močni zahodni vetrovi. Gre za stratosferski polarni vrtinec, ki kroži okoli hladnega zraka visoko nad Arktiko.
Vendar pa lahko po vrhuncu pojava El Niño stratosferski polarni vrtinec oslabi. To lahko poveča verjetnost pojava nenadnega segrevanja stratosfere, slednje pa nato poveča možnost za nastop hladnega vremena. Ta stratosferski pojav se zgodi, ko temperature v stratosferi hitro narastejo (tudi do približno 50 stopinj Celzija v le nekaj dneh).
Ko se hladen zrak iz višjih plasti stratosfere razprši in se začne spuščati v troposfero, lahko to vpliva na obliko višinskega vetrovnega toka. "Običajno se ta pojav razvije nad severnim Atlantikom in Skandinavijo," pojasnjuje britanska meteorološka služba (Met Office). Ob tem dodajajo, da severno Evropo verjetno čaka dolgotrajno obdobje suhega in hladnega vremena, medtem ko bo v južni Evropi vreme predvidoma milejše, bolj mokro in vetrovno. "Med tema območjema se pojavijo hladni vzhodni vetrovi, v nekaterih primerih pa padec temperature prinese tudi sneg," so še dodali.
Na zimsko vreme v Združenem kraljestvu in celinski Evropi sicer vpliva vrsta dejavnikov, vključno s podnebnimi spremembami, ki jih povzroča človek. Študija Univerze v Newcastlu iz leta 2025 je na primer pokazala, da izgorevanje fosilnih goriv pospešuje spremembe v zimskih padavinah v Združenem kraljestvu in Evropi.
Številnih dejavnikov, ki vplivajo na vreme v Evropi, ni mogoče napovedati tako daleč vnaprej. Meteorologi lahko posamezne dogodke nenadnega segrevanja stratosfere zanesljivo napovedo le približno teden dni vnaprej. Je pa sicer, kot so dodali pri Met Office, povezava med El Niñom in hladnejšim koncem zime na severu Evrope že znana, čeprav ne nujno zagotovljena.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.