Bo Evropska unija kmalu bogatejša za novo državo?

Težnje za širitev EU se bistveno povečujejo, Bruselj namreč že pripravlja načrt, ki bi Ukrajini prihodnje leto omogočil delno članstvo, Črna gora, ki je v ospredju pristopnih pogajanj, pa je prejšnji mesec zaključila še eno pogajalsko poglavje. In naslednja na vrsti je očitno Islandija, ta bi postala članica EU hitreje kot druge.

Vladna koalicija v Reykjaviku je sicer obljubila, da bo do leta 2027 izvedla referendum o ponovnem začetku pogajanj, potem ko je prejšnja vlada leta 2013 to zamrznila. Vendar so geopolitični pretresi, odločitev Washingtona, da uvede carine za Islandijo, in grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da priključi Grenlandijo, pomešali štrene.

Dve anonimni osebi, ki sta spregovorili za Politico, sta dejali, da naj bi islandski parlament v naslednjih nekaj tednih napovedal datum glasovanja. Ta poteza sledi valu obiskov politikov EU na Islandiji ter islandskih politikov v Bruslju.

"Razprava o širitvi se spreminja," je dejala evropska komisarka za pogajanja o širitvi Marta Kos, ki se je ravno prejšnji mesec v Bruslju sestala z islandsko zunanjo ministrico. "Vse bolj gre za varnost, pripadnost, za ohranjanje naše sposobnosti ukrepanja v svetu konkurenčnih vplivnih sfer in to zadeva vse Evropejce."

Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je prejšnji mesec v Bruslju srečala z islandsko premierko Kristrún Frostadóttir in poudarila, da njuno partnerstvo "ponuja stabilnost in predvidljivost v nestanovitnem svetu".

A razprava o poglabljanju vezi z Islandijo in morebitni ponovni oživitvi pristopnih pogajanj se je začela že pred Trumpovo vrnitvijo na položaj. Toda zaostrovanje groženj iz ZDA, med njimi "slaba" šala Billyja Longa, Trumpovega kandidata za veleposlanika na Islandiji, da bi lahko država postala 52. zvezna država ZDA in on njen guverner, je odprla novo poglavje za Islandijo v smislu varnosti.

"Dejstvo je, da je bila Islandija kar štirikrat omenjena v Trumpovem govoru na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, in to je zagotovo povzročilo večjo pazljivost," je dejal uradnik EU. "To mora biti za tako majhno državo kar vznemirjajoče."

Islandija je sprva za članstvo v EU zaprosila leta 2009, ko je bila na vrhuncu finančne krize, v kateri so propadle vse tri njene največje banke. Vlada je nato pogajanja zamrznila decembra 2013, ko je islandsko gospodarstvo okrevalo, in marca 2015 so iz Reykjavika zaprosili, da se Islandije ne obravnava več kot države kandidatke za članstvo v EU.

Islandija leži na strateško pomembni lokaciji v severnem Atlantiku, komaj južno od arktičnega kroga, nima vojske in se za svojo varnost zanaša na članstvo v Natu ter na dvostranski obrambni sporazum z ZDA iz leta 1951. A če do sedaj niso želeli v EU, zdaj potekajo resne razprave o tem, ankete pa kažejo na naraščajočo podporo.

A pot do članstva ni tako preprosta, kot se zdi. "Na dolgi rok bi pristop k pogajanjem lahko naletel na precejšnje ovire," je pojasnil Guni Thorlacius Jóhannesson, nekdanji predsednik Islandije. Največji morebitni kamen spotike so ribolovne pravice, ključna gospodarska panoga na Islandiji, ki je predstavljala pomembno vprašanje že med prejšnjimi pogajanji.

Vendar obstaja ključna razlika med takratnimi in sedanjimi pogajanji. Brexit. Združeno kraljestvo in Islandija sta imela glede ribolova dolgo napet odnos. Med 50. in 70. leti prejšnjega stoletja sta se zapletla v vrsto nasilnih sporov, znanih kot "vojna trsk". In ravno ko je bila Islandija med pristopnimi pogajanji, je med državama vladala napetost, saj je Združeno kraljestvo nasprotovalo količini skuš, ki so jo ulovili islandski ribiči. "Vojna za skušo" je privedla do tega, da je EU Islandiji zagrozila s trgovinskimi sankcijami.

A Združeno kraljestvo ni več v EU, zato bi lahko bile ribolovne pravice manjša ovira.

Islandija je že članica Evropskega gospodarskega prostora in del schengenskega območja prostega gibanja, zato ima v svoji zakonodaji že vključenih veliko pravil EU. Pred zamrznitvijo pogajanj leta 2013

Če se bodo Islandci odločili, da želijo obnoviti pogajanja z EU, bi lahko ta potekala hitro. Islandija je članica Evropskega gospodarskega prostora in del schengenskega območja prostega gibanja, zato ima v svojo zakonodajo že vključenih veliko pravil EU.

Pred zamrznitvijo pogajanj leta 2013 je Islandija uredila 11 od 33 pogajalskih poglavij. "Na papirju to ne bi bilo preveč težko, lahko bi trajalo samo eno leto, da bi zaprli vsa pogajalska poglavja," je dejal eden izmed uradnikov EU.

Za dejanski vstop v EU bi morala Islandija po zaključku pogajanj izvesti še en referendum o nadaljevanju postopka. Koristi članstva za Islandijo so sicer bolj povezane z varnostjo kot z gospodarskimi učinki. Islandija ima namreč peti najvišji BDP na prebivalca na svetu, zato je članstvo zanjo manj privlačno kot za druge države, ki si prizadevajo za vstop.