Bo Haag prvič v zgodovini državo spoznal za odgovorno genocida?

Meddržavno sodišče (ICJ) bo ta teden odločalo o obtožbah, da je Mjanmar zagrešil genocid nad muslimansko manjšino Rohingya. Gre za zgodovinski primer, saj sodišče, ustanovljeno po drugi svetovni vojni, doslej še nikoli ni ugotovilo, da je država odgovorna za genocid. Sodba bi lahko pomembno vplivala tudi na presojo podobnih obtožb v postopku, ki ga je Južna Afrika sprožila proti Izraelu zaradi njegovega vojaškega delovanja v Gazi, poroča the Guardian.

Sodišče v Haagu bo sodbo izreklo v četrtek, skoraj desetletje po tem, ko je Mjanmar prisilil več sto tisoč pripadnikov ljudstva Rohingya v beg v sosednji Bangladeš. Tožbo proti Mjanmaru je vložila Gambija, večinsko muslimanska država, ki trdi, da je Mjanmar s sistematičnim zatiranjem Rohingov kršil Konvencijo Združenih narodov o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948.

Eno ključnih pravnih vprašanj v postopku je dokazovanje naklepa pri kaznivem dejanju uničenja nacionalne, etnične, rasne ali verske skupine v celoti ali delno. Antonia Mulvey, ustanoviteljica organizacije Legal Action Worldwide, ki zastopa več sto preživelih pripadnikov ljudstva Rohingya, je pred sodbo previdno optimistična. Po njenem mnenju vzorci ravnanja mjanmarskih oblasti kažejo na jasen poskus uničenja skupnosti.

Kot je pojasnila, so napadi na vasi potekali po podobnem vzorcu, vojaki so napadali civiliste, požigali domove, ločevali moške in ženske ter izvajali spolno nasilje. Ubijanje naj bi se nadaljevalo tudi med begom prebivalcev.

Po njenem mnenju bo posebej pomembna presoja spolnega nasilja kot možnega sredstva genocida. Organizacija je zbrala pričevanja o pohabljanju ženskih spolovil in drugih oblikah brutalnega nasilja, katerih namen naj bi bil tudi preprečevanje razmnoževanja in uničenje skupnosti.

Sodišče je januarja na zaprtih zaslišanjih prisluhnilo tudi neposrednim pričevanjem preživelih, ki so pripotovali iz begunskih taborišč v Bangladešu. Ena od prič je opisala, kako so ji otroka iztrgali iz naročja, ga zabodli in vrgli v ogenj, druga pa je pripovedovala o kupih trupel v množičnem grobišču.

Mjanmar obtožbe o genocidu zavrača. Trdi, da je vojska leta 2017 izvajala operacije proti oboroženim upornikom, ki so pred tem napadli varnostne sile. Vendar so Rohingi že desetletja izpostavljeni diskriminaciji, odvzemu državljanskih pravic in nasilju, zlasti v zahodni zvezni državi Rakhine. Kriza je dosegla vrhunec po napadih oborožene skupine Rohingov poleti 2017, na katere je vojska odgovorila z obsežnimi operacijami.

Begunci so takrat poročali tudi o pokolu v vasi Tula Toli, kjer naj bi vojaki sistematično streljali na civiliste, med drugim otroke utapljali v reki. Poznejši satelitski posnetki so pokazali, da je bila vas porušena.

Odločitev sodišča bo odmevala tudi zunaj Mjanmara, saj bi lahko ponudila pomembne smernice za obravnavo tožbe Južne Afrike proti Izraelu. Primera imata več skupnih elementov, predvsem obtožbe o nasilju močne vojske nad določeno skupino prebivalstva. Izrael ima sicer bistveno močnejšo diplomatsko podporo ZDA. Ameriški veleposlanik pri ZN Mike Waltz je opozoril, da sodišče ne sme postaviti pravnega standarda za genocid, ki bi ga bilo mogoče pozneje uporabiti tudi proti vojakom ameriških zaveznic.

Če bo sodišče ugotovilo, da je Mjanmar odgovoren za genocid, bi to lahko povečalo mednarodni pritisk na njegovega voditelja Min Aung Hlainga, ki je v času napadov vodil vojsko. Ta je leta 2021 z državnim udarom strmoglavila izvoljeno vlado Aung San Su Či, kar je državo pahnilo v državljansko vojno. Min Aung Hlainga medtem zaradi domnevnih zločinov proti človeštvu preiskuje tudi Mednarodno kazensko sodišče (ICC), ki za razliko od ICJ preganja posameznike, ne držav.

Sodba bi lahko države spodbudila tudi k ustavitvi dobav orožja in letalskega goriva Mjanmaru. Meddržavno sodišče sicer nima lastnih mehanizmov za neposredno izvrševanje odločitev, vendar so jih države v preteklosti večinoma spoštovale. Njihovo uveljavitev bi lahko okrepil Varnostni svet ZN, čeprav je zaradi nasprotovanj med ZDA in Kitajsko takšen scenarij malo verjeten.

V Bangladešu še vedno živi več kot milijon pripadnikov ljudstva Rohingya, ki predstavljajo največjo begunsko skupnost na svetu. V Mjanmaru naj bi jih ostalo manj kot 600.000.

Eden od razseljenih Rohingov, ki še vedno živi v Mjanmaru, je za the Guardian izrazil upanje, da bo sodba pripomogla h koncu desetletij preganjanja in diskriminacije. "Ne prosimo samo za sočutje, prosimo za pravičnost, priznanje, enake pravice in prihodnost, v kateri bodo naši otroci lahko varno in dostojanstveno živeli v svoji domovini."