Bo Kitajska res namestila vohunsko bazo na Kubi?

Kitajska je s Kubo sklenila skrivni dogovor o vzpostavitvi elektronskega prisluškovalnega objekta na otoku, ki je približno 160 kilometrov oddaljen od Floride, je poročal časnik Wall Street Journal, ki se sklicuje na ameriške uradnike, seznanjene z zaupnimi obveščevalnimi podatki.

Če so ti podatki resnični, bi vohunska baza Pekingu omogočila zbiranje elektronskih komunikacij z jugovzhoda ZDA, kjer so številna ameriška vojaška oporišča, in spremljanje ladijskega prometa.

Sedež osrednjega poveljstva ZDA je namreč v Tampi. Fort Liberty, nekdanji Fort Bragg, ki je največje vojaško oporišče ZDA, ima sedež v Severni Karolini. Po navedbah uradnikov sta državi dosegli načelni dogovor, pri čemer naj bi Kitajska Kubi plačala "več milijard dolarjev", da bi dovolila postavitev prisluškovalne postaje, navaja časnik.

Bela hiša poročila ni komentirala, vendar je tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost John Kirby dejal, da ne more govoriti o tem konkretnem poročilu, "vendar se dobro zaveda prizadevanj Kitajske za naložbe v infrastrukturo po vsem svetu, ki bi lahko imela vojaške namene".

"To pozorno spremljamo, sprejemamo ukrepe za preprečevanje in ostajamo prepričani, da smo sposobni izpolniti vse naše varnostne zaveze doma, v regiji in po svetu," je dejal.

Zanikal pa je to tiskovni predstavnik kitajskega veleposlaništva v Washingtonu, ki je dejal, da s primerom ni seznanjen in ga ne more komentirati. Kubansko veleposlaništvo se še ni odzvalo, poroča Guardian.

Do dogovora, o katerem se poroča, prihaja v času, ko Washington in Peking sprejemata poskusne ukrepe za umiritev napetosti, ki so se povečale, potem ko je domnevni kitajski vohunski balon na veliki višini prečkal Združene države, preden ga je ameriška vojska februarja sestrelila pred vzhodno obalo.

To bi lahko sprožilo tudi vprašanja glede potovanja na Kitajsko, ki ga po besedah ameriških uradnikov državni sekretar Antony Blinken načrtuje v prihodnjih tednih. Najvišji diplomat Washingtona je pred tem zaradi incidenta z vohunskim balonom obisk odpovedal. Bidnova administracija si prizadeva za okrepitev sodelovanja s Kitajsko, čeprav so se njihove vezi poslabšale zaradi več sporov, od vojaških dejavnosti v Južnokitajskem morju in v bližini Tajvana do spoštovanja človekovih pravic v Pekingu in tehnološke konkurence.

Senator Bob Menendez, demokratski predsednik senatnega odbora za zunanje odnose in velik kritik Kube, je dejal, da bi bil to "neposreden napad na Združene države".

"Zato upam, da bo administracija razmislila, kako se bo odzvala, če je to res," je dejal novinarjem na Kapitolu. Vendar pa ZDA že dolgo vohunijo za Kitajsko v svoji soseščini. Tajvan naj bi ZDA namreč uporabljale kot prisluškovalno postajo za celino, v Južnokitajskem morju pa redno letijo vohunska letala.

Na Kubi, kjer se gospodarstvo krči zaradi inflacije, pomanjkanja goriva, padca kmetijske proizvodnje in pomanjkanja denarja, kar zavira proizvodnjo in še naprej spodbuja nezadovoljstvo v otoški državi, ki jo vodi komunistična oblast, bi bil priliv denarja verjetno več kot dobrodošel.

Odnosi med Washingtonom in Havano ostajajo napeti. Bidnova administracija je lani delno odpravila nekatere Trumpove omejitve glede nakazil in potovanj na otok, vendar so kubanski uradniki te ukrepe označili za nezadostne. Obveščevalni podatki o načrtih za postajo na Kubi so bili zbrani v zadnjih tednih in so bili dokaj prepričljivi, je poročal časnik. Uradniki so dejali, da bi to Kitajski omogočilo izvajanje signalne obveščevalne dejavnosti, vključno z elektronsko pošto, telefonskimi klici in satelitskim prenosom.

Kuba, sicer stari sovražnik Združenih držav iz hladne vojne, je že dolgo žarišče vohunjenja in vohunskih iger. Kubanska raketna kriza leta 1962 se je začela, ko je Moskva na otoku začela nameščati sovjetsko jedrsko orožje. Nato se je umaknila, vendar pa to velja za trenutek, ko so bile Združene države in Sovjetska zveza najbližje jedrskemu spopadu.

Sovjeti so sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja na otoku v Lurdu, južno od Havane, namestili vohunsko bazo s paraboličnimi antenami, usmerjenimi proti severni sosedi Kube. Ruski predsednik Vladimir Putin je objekt zaprl v začetku leta 2000.