Bo na Iran padla 'mati vseh bomb'?

Uporaba bombe GBU-43/B MOAB (Massive Ordnance Air Blast), največje nenuklearne bombe v ameriškem arzenalu, bi bila v konfliktu z Iranom prvič uporabljena in bi pomenila občutno zaostritev spopadov.

Vendar več virov, seznanjenih z internimi razpravami o morebitni uporabi tega orožja, dvomi o tem, kako učinkovito bi to lahko prispevalo k uresničitvi katerega od Trumpovih napovedanih strateških ciljev ali spremenilo razmerje moči v vojni, piše CNN.

Trump se v zadnjem času sooča z velikimi pritiski, naj konča to vojno, a zaenkrat je malo znakov, da bi bili državi blizu dogovora o končanju konflikta. Do sedaj so propadli vsi poskusi, nobena od držav pa ne sprejme pogojev druge.

Trump in njegovi svetovalci že več mesecev razpravljajo o možnostih, ki bi lahko pomenile "dokončen" konec vojne, vsaj z vidika javnega komuniciranja, saj se zavedajo, kako nepriljubljen je konflikt postal med Američani.

Medtem ko so nekateri predstavniki administracije vojno označili za praktično dobljeno, je Trump v zadnjih izjavah bolj zadržan. Zmage še ni razglasil, poudaril pa je, da imajo ZDA v državi še nedokončane zadeve. Izrazil je tudi dvome o nekaterih zaveznikih iz tujine, ki so ga spodbujali, naj preprosto umakne ameriško vojsko iz Irana. A kot je argumentiral Trump, bi bilo takšno ravnanje videti kot poraz.

In čeprav je Trump javno napovedal, da pred vmesnimi volitvami ne bo sprejemal novih ukrepov, je več svetovalcev v zasebnih pogovorih priznalo, da ne vedo, ali je ta izjava dokončna ali pa bi se lahko pred volilnim dnem še spremenila.

Bomba MOAB je bila razvita med iraško vojno. Gre za letalsko bombo, ki eksplodira še pred trkom s tlemi in tako povzroči silovito eksplozijo, ki se širi v vse smeri. Med zadnjimi fazami testiranja leta 2003 so vojaški predstavniki za CNN povedali, da je bila bomba MOAB zasnovana predvsem kot orožje za izvajanje "psiholoških operacij".

Vojaški predstavniki so takrat pojasnili, da so upali, da bo tako silovita eksplozija pretresla iraške vojake in jih prisilila k predaji oziroma jih odvrnila od bojevanja.

Po prvotnih načrtih naj bi bombo MOAB uporabljali proti velikim skupinam vojakov in vojaške opreme ali utrjenim nadzemnim bunkerjem. Nabor možnih ciljev so pozneje razširili tudi na tarče, skrite pod mehkejšimi površinami, kot so jame in predori.

Donald Trump je bil prvi ameriški predsednik, ki je odobril uporabo bombe MOAB. Med svojim prvim predsedniškim mandatom je leta 2017 vojski dovolil, da najmočnejšo ameriško nenuklearno bombo uporabi proti položajem skrajne skupine Islamska država (ISIS) v Afganistanu. Ta napad je bil usmerjen na mrežo utrjenih podzemnih predorov, ki jih je Islamska država uporabljala za pripravo napadov na vladne sile. Po navedbah afganistanskih uradnikov je bilo ubitih 36 borcev ISIS. Eksplozija je uničila tri podzemne predore ter orožje in strelivo, vendar v napadu ni bil poškodovan noben civilist, so takrat še sporočili afganistanski in ameriški uradniki.

Trump je vojski ukazal, naj pripravi dodatne načrte za napade na iranske cilje, ki vključujejo "veliko energetske infrastrukture" in morebitno uporabo bombe MOAB, je za CNN povedal eden od virov.

Do napada naj bi prišlo "pred umikom ameriških sil z območja odgovornosti osrednjega poveljstva ZDA", kar nakazuje, da bi lahko administracija izvedla dodatne napade, poskušala razglasiti zmago in nato hitro umaknila vse svoje sile.

Drugi vir je za CNN povedal, da načrti za napade na iranske jedrske objekte, vključno z objektom Pickaxe Mountain, izrecno predvidevajo tudi uporabo bombe MOAB. ZDA in Izrael namreč verjameta, da je Teheran na tem območju shranil dele svojega jedrskega programa.

Grožnje z napadom na območje Pickaxe niso nove, Trump jih je že večkrat ponovil, vendar do zdaj tega ni uresničil.

A za napad na zahtevnejše cilje, kot so cilji globoko pod zemljo, so potrebnejše večje bombe, med njimi pa je MOAB največja. In čeprav lahko bomba, vodena s sistemom GPS, uniči območje v velikosti devetih mestnih blokov, najverjetneje nima zmogljivosti, da bi prodrla dovolj globoko pod površje in uničila domnevne jedrske objekte na območju Pickaxe, za katerega se domneva, da je utrjeno z več plastmi granita, ter druge preostale iranske jedrske objekte, so navedli viri.

"MOAB je orožje, namenjeno predvsem obsežnim psihološkim in propagandnim učinkom ter uničevanju velikih območij, za kaj drugega pa ni posebej primerno," je za CNN povedal tretji vir, seznanjen z razpravami o vojaškem načrtovanju v zvezi z Iranom. "Vsekakor ni zasnovana kot bojna konica za globoko prodiranje pod površje."

Če bi ZDA res uporabile bombo MOAB, bi ta na tem območju povzročila uničujoče posledice, zagotovo bi posledično bile tudi civilne žrtve, zlasti če bi jo uporabili za napade na iransko infrastrukturo v bližini naseljenih območij in drugih nevojaških objektov.

Kljub temu bi se Trump lahko odločil za uporabo bombe MOAB kot psihološkega orožja v času, ko se iranski režim očitno trdno oklepa svojih stališč in ni pripravljen popustiti njegovim diplomatskim zahtevam. Ameriški uradniki opozarjajo, da uporaba bombe verjetno ne bi prisilila Irana h kapitulaciji ali prinesla odločilne vojaške zmage. Vendar bi Trumpu lahko ponudila dodatno možnost, ki ne bi zahtevala ponovnega začetka obsežnih bojnih operacij, da bi spremenil trenutno stanje v konfliktu.

"Predsednik ZDA se je žal znašel v položaju, v katerem je skoraj prisiljen nekaj storiti. Ker nima streliva, zasnovanega za prodiranje do takšnih globin, mora razmisliti o psiholoških učinkih, za katere je bomba MOAB zelo primerna," je dodal vir, seznanjen z nedavnimi razpravami o vojaškem načrtovanju.

Številni predstavniki administracije in zunanji analitiki se strinjajo, da bi bilo Iran mogoče odločno poraziti le z obsežno operacijo, ki bi vključevala kopenske sile, vendar bi takšna zaveza lahko zahtevala več tisoč ameriških življenj. Pentagon preučuje vse možne scenarije, zato takšni načrti obstajajo, vendar za zdaj nihče v administraciji ne zagovarja tako drastičnega ukrepa.

Tudi sam Trump je povedal, da ga napotitev ameriških vojakov na iranska tla ne zanima pretirano. Toda njegova želja, da bi konflikt končal čim prej, ga postavlja pred politično dilemo. Dobro se namreč zaveda, kako nepriljubljena je vojna postala med Američani, hkrati pa mu ni uspelo doseči diplomatskega dogovora, ki bi omogočil njen konec.

Najvišji predstavniki Trumpove administracije in vojaški načrtovalci se že več tednov osredotočajo na iskanje izhoda iz konflikta, ki bi Trumpu zagotovil vsaj "simbolično" zmago, s katero bi lahko prepričeval ameriško javnost, ne da bi hkrati preprečil morebiten diplomatski preboj. Prvi korak v tej smeri bi bil dogovor o ponovnem odprtju Hormuške ožine, je poročal CNN.

Četrti vir, seznanjen z nedavnimi razpravami o vojaškem načrtovanju Pentagona glede Irana, je za CNN povedal, da so vojaški predstavniki pripravili nekaj možnosti, ki bi pomenile nekakšen preboj. Cilj bi bil Trumpu ponuditi izhod iz konflikta, tudi če napadi ne bi dosegli ciljev, ki jih je navedel kot razlog za začetek vojne.

A kljub Trumpovi nedavni obljubi, da pred vmesnimi volitvami ne bo izvedel dodatnih napadov, se zdi, da se ameriška vojska že pripravlja na morebitno iransko povračilno ukrepanje, če bi predsednik ukazal začetek operacije.

Po navedbah petega vira, ameriškega uradnika, naj bi v prihodnjih tednih prišlo tudi do naslednje rotacije ameriških vojakov, napotenih v območje odgovornosti ameriškega osrednjega poveljstva (CENTCOM). Uradnik je priznal, da obstaja možnost, da nekaterih pripadnikov oboroženih sil, ki bodo zapustili regijo, ne bodo nadomestili z novimi vojaki.

Na vprašanje o načrtih je predstavnik Bele hiše za CNN odgovoril, da ne komentirajo občutljivih vojaških načrtov, ki morda obstajajo ali pa tudi ne.

Predstavnik Pentagona je komentiral, da "ministrstvo za obrambo načrtuje širok nabor operativnih scenarijev za izvajanje navodil predsednika in ministra za obrambo ter zagotavljanje uspešnega izvajanja nalog v vseh operativnih okoliščinah."