'Stari svetovni red ne obstaja več'

Obravnavali bodo širok nabor tem - od umetne inteligence do podnebnih sprememb ter aktualnih kriz in konfliktov. Strokovno poročilo, ki so ga kot običajno objavili pred konferenco, letos nosi naslov Under Destruction (V uničenju) in ugotavlja, da je svet vstopil v nevarno obdobje "politike rušenja", ki daje prednost razgradnji institucij pred reformami in ogroža svetovni red.

V ospredju bo tudi krhanje odnosov med EU in ZDA, ki so po vrnitvi predsednika Donalda Trumpa v Belo hišo v zadnjem letu ubrali povsem novo pot.

Konferenco je z govorom na temo zunanje politike odprl nemški kancler Friedrich Merz. Dejal je, da stari svetovni red ne obstaja več in da se svet vrača v obdobje, ki ga zaznamuje politika moči. 

Starega svetovnega reda, ki je "bil že v svojih najboljših časih nepopoln", ni več, zamenjalo pa ga je veliko bolj negotovo okolje rivalstva velesil in ponovne osredotočenosti na nacionalne interese, je danes v Münchnu poudaril Merz, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Dodal je, da "naša svoboda ni zagotovljena", in da moramo biti "pripravljeni na spremembe, pretrese, morda tudi žrtvovanje".

"Prešli smo v obdobje, ki ga ponovno odkrito zaznamujeta moč in politika velikih sil," je še dejal nemški kancler. Pri tem je kot najočitnejši primer omenil rusko invazijo na Ukrajino, kritičen pa je bil tudi do Kitajske, ki "sistematično izkorišča odvisnosti drugih".

Ocenil je še, da je vodilna vloga v ZDA, vzpostavljena po padcu berlinskega zidu, pod velikim pritiskom in morda dokončno izgubljena.

Zunanja ministra Ukrajine in Kitajske, Andrij Sibiha in Wang Yi, sta se danes ob robu varnostne konference v Münchnu pogovarjala o prizadevanjih za mir v Ukrajini. Wang se je srečal še z ameriškim kolegom Marcom Rubiom. V München je prispel tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Čaka ga več pomembnih srečanj, govor pa bo imel v soboto.

Prvi dan udeležbe na največji varnostni konferenci na svetu je ministrica Fajon začela s sodelovanjem v razpravi z naslovom "Oslo is Dead, Long live New York? Evaluating New Pathways to Palestinian Self-Determination", kjer je poudarila, da Slovenija ostaja trdno zavezana spoštovanju mednarodnega prava in mednarodnega reda. "Podpiramo vsa iskrena prizadevanja za vzpostavitev miru na Bližnjem vzhodu, vendar opozarjamo, da kljub drugi fazi mirovnega načrta razmere v Gazi ostajajo izjemno zaskrbljujoče," je poudarila.

Predstavila je tudi prizadevanja Slovenije za vzpostavitev miru v Gazi, tudi med članstvom v Varnostnem svetu. "Pravica narodov do samoodločbe je zapisana v DNK Slovenije. Zato smo priznali Palestino – ne kot gesto, temveč kot jasno politično sporočilo, da brez tega ni mogoče graditi trajnega miru. Verjamemo, da je rešitev dveh držav edina pot, ki lahko zagotovi varnost in dostojno prihodnost tako Izraelcem kot Palestincem."

Slovenijo je pohvalil nekdanji jordanski minister Marwan Muasher. "Slovenija je zgled in primer, kako bi se na dogajanje v Palestini morala odzvati celotna Evropa."

Fajonova je opozorila tudi na širši pomen Münchenske varnostne konference v času krhanja na pravilih temelječega mednarodnega reda: "V času, ko se mednarodni red sooča z resnimi pritiski, je neposreden dialog med zavezniki in partnerji nujen," je poudarila.

Svet se sooča z vedno več vojaškimi, hibridnimi, kibernetskimi in drugimi grožnjami je še dodala. "Majhne države nimamo moči velikih sil, imamo pa sposobnost povezovanja, gradnje zaupanja in ustvarjanja mostov med različnimi pogledi – in to je v današnjem svetu izjemno pomembno."

Poudarila je tudi, da Slovenije potrebuje enotno in močno Evropo.

V nadaljevanju je Fajonova obiskala nekdanje koncentracijsko taborišče Dachau, kjer se je poklonila Slovenkam in Slovencem, ki so bili zaprti v tem taborišču.

Njenega dela še ni konec, ob robu konference se bo ločeno sestala z zunanjim ministrom Toga Robertom Dusseyem, s katerim bosta izmenjala mnenja o regionalnem dogajanju, zlasti o razmerah v Zahodni Afriki, Sahelu in regiji Velikih jezer, srečala pa se bo še z generalnim sekretarjem Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem na Bližnjem vzhodu Philippejem Lazzarinijem. 

V govoru na forumu, ki ga je ob robu Münchenske varnostne konference gostila nemška konzervativna stranka Krščanska socialna unija (CSU), je Rutte dejal, da je spremembo opazil med četrtkovimi pogovori z obrambnimi ministri Nata v Bruslju.

"Evropa prevzema večjo vodilno vlogo znotraj Nata. Evropa tudi bolj skrbi za lastno obrambo. In to je resnično osupljiva sprememba," je poudaril po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

Von der Leynova je izpostavila, da politične stranke, pa tudi drugi, že leta govorijo, da mora Evropa storiti več za obrambo, kar po njenih besedah drži. "Evropa mora postati bolj neodvisna, mora storiti več za svojo obrambo," je poudarila in dodala, da močna Evropa pomeni tudi močan Nato.

Ob tem je dejala, da so v zadnjem letu za obrambo v Evropi storili več kot v prejšnjih desetih letih.

Nemški zunanji minister Wadephul pa je dejal, da morajo evropske članice Nata glede na glasne zahteve Washingtona več prispevati za čeztlantsko obrambo. "Zdaj je napočil trenutek za Evropo," je menil. "Globoke globalne pretrese, s katerimi se soočamo, bomo lahko prebrodili le, če ohranimo svoja zavezništva, če ostajamo zvesti tistemu, kar nas je vedno delalo močne in sposobne samoobrambe," je še dejal po poročanju dpa.

ZDA so tesno povezane z Evropo, je v Washingtonu pred odhodom na Münchensko varnostno konferenco dejal ameriški državni sekretar Marco Rubio, a hkrati poudaril, da živimo v novi dobi geopolitike, ki od vseh zahteva ponoven razmislek o tem, kakšno vlogo bodo igrali v novem svetu.

"Živimo v novi dobi geopolitike, ki od vseh nas zahteva, da ponovno preučimo, kako ta izgleda in kakšna bo naša vloga," je dejal Rubio, ki bo vodil ameriško delegacijo na varnostni konferenci v Münchnu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po poročanju AFP naj bi Rubio v Münchnu nadaljeval s pritiskom na Evropo, čeprav je pričakovati, da bo njegov ton precej bolj diplomatski v primerjavi s tonom ameriškega podpredsednika JD Vancea. Slednji je lansko leto na konferenci ostro kritiziral evropske politike glede priseljevanja, svobode govora in odnos Evrope do populističnih strank. Vancea letos ne bo na münchenski konferenci.

V decembra lani objavljeni novi strategiji nacionalne varnosti ZDA je bila administracija predsednika Donalda Trumpa prav tako kritična do Evrope. Med drugim je zapisala, da Evropi grozi "civilizacijski izbris" zaradi priseljevanja.

Rubio se bo iz Münchna odpravil najprej na Slovaško in nato še na Madžarsko. Obe državi vodita nacionalistična voditelja, ki sta si prislužila podporo Trumpa.