Bo Sarkozy moral ponovno za zapahe?

Sarkozyju preživljanje časa za zapahi ni tuje. Septembra 2025 je bil obsojen na pet let zapora zaradi zarote in s tem ostal prvi nekdanji francoski predsednik v sodobni zgodovini, ki je bil zaprt.

V pariškem zaporu La Sante je sicer preživel le 20 dni, nato pa je bil novembra izpuščen pod sodnim nadzorom, poroča AP News. Na odločitev sodišča se je pritožil, tožilci pa so odgovorili s pritožbo, s katero želijo znova uveljaviti obtožbe, ki jih je na prvem sojenju zavrnil. Pritožbeni postopek bo trajal do začetka junija, razsodba pa je pričakovana 30. novembra.

Nekdanji predsednik se je sicer v zadnjih letih soočil z več korupcijskimi aferami, vendar ima primer Libije daleč največjo politično težo, saj naj bi ga prav tuja diktatura pripeljala na oblast.

Tožilstvo je od treh sodnikov, ki obravnavajo pritožbo, zahtevalo, naj Sarkozyja spoznajo za krivega korupcije, nezakonitega financiranja kampanje in prikrivanja poneverbe libijskih javnih sredstev. To so tri obtožbe, od katerih je bil Sarkozy na prvem sojenju oproščen. Ločena zahteva bi mu za pet let prepovedala opravljanje javnih funkcij.

Sarkozyjev odvetnik Christophe Ingrain je po zaslišanju novinarjem povedal, da je zahteva tožilstva "popolnoma enaka" tisti, ki so jo finančni tožilci neuspešno podali na prvem sojenju. "V njegovi kampanji ni libijskega denarja, niti v njegovem premoženju," je dejal. "Nicolas Sarkozy je nedolžen in to bomo dokazali v petnajstih dneh."

Tudi drugi člani Sarkozyjevega najožjega kroga, med njimi nekdanji načelnik kabineta Claude Guéant, nekdanji notranji minister Brice Hortefeux, dolgoletni Sarkozyjev posrednik Alexandre Djouhri in Sarkozyjev volilni blagajnik iz kampanje leta 2007 Éric Woerth, se prav tako soočajo z obtožbami v tem primeru.

Tožilci so zanje zahtevali kazni od 10 mesecev do šest let zapora ter denarne kazni med 3000 in 4 milijoni evrov.

Tožilstvo je prav tako zahtevalo mednarodni nalog za prijetje Beshirja Saleha, nekdanjega vodje Gadafijevega kabineta, ki živi v izgnanstvu od padca libijskega režima leta 2011 in se ni nikoli pojavil na nobenem od sojenj.

Obtožbe o libijskem financiranju so se prvič pojavile leta 2011. Francoski preiskovalci so kasneje ugotovili, da je bilo približno šest milijonov evrov prenesenih iz Libije na račune, ki jih je nadzoroval Ziad Takieddine, posrednik, ki je umrl septembra lani, le nekaj dni pred prvotno razsodbo.

V središču primera sta dva skrivna sestanka konec leta 2005 med Guéantom, Hortefeuxom in Abdallahom Senoussijem, Gadafijevim svakom in vodjo obveščevalnih služb. Senoussi je bil leta 1999 obsojen na dosmrtno ječo zaradi ukaza za bombni napad na let UTA 772 nad Nigerjem leta 1989, v katerem je umrlo 170 ljudi, med njimi 54 francoskih državljanov. Tožilci trdijo, da je Sarkozyjev tabor obljubil, da bo preveril Senoussijevo obsodbo v zameno za denar za kampanjo.

Sarkozy je te navedbe zavrnil. "Zakaj bi izbral Gadafija, ki ga prej nisem nikoli srečal, za vzpostavitev sumljivega financiranja v 30-minutnem sestanku?" je vprašal sodnike na pritožbeni obravnavi aprila. "To nima smisla."

"Francoskemu ljudstvu dolgujem resnico. Nedolžen sem," je dodal Sarkozy in poudaril, da v njegovo kampanjo leta 2007 ni prišel noben libijski denar.

Prvostopenjsko sodišče ga je oprostilo obtožbe korupcije iz tehničnih razlogov, saj je presodilo, da kot predsedniški kandidat ni imel statusa "javne oblasti", ki ga zahteva francoska protikorupcijska zakonodaja.

Sarkozy je bil v dveh drugih primerih že pravnomočno obsojen. Najvišje francosko sodišče je novembra potrdilo njegovo obsodbo zaradi financiranja njegove neuspešne kampanje za ponovno izvolitev leta 2012, znane kot afera Bygmalion, za katero je dobil enoletno kazen, šest mesecev nepogojno in šest mesecev pogojno. Sodnik je prejšnji teden odločil, da lahko Sarkozy šestmesečno kazen prestaja v pogojnem izpustu namesto z elektronskim nadzorom na gležnju, pri čemer se je skliceval na njegovo starost, vendar ta odločitev še ni pravnomočna.