Bo več deset tisoč Hrvatov ostalo brez plina?

Julija je na naslove več tisoč uporabnikov plina v Samoboru prispelo pismo zasebnega tržnega dobavitelja, da bodo oktobra prenehali z distribucijo plina. Naročili so jim, naj se obrnejo na javnega dobavitelja, v tem primeru na mestno plinarno Zagreb (GPZO), poroča HRT.

"Če bom moral zamenjati dobavitelja, ga bom. Prekinil bom pogodbo in dobil drugega dobavitelja. Toda katerega!?" se sprašuje Zlatko Homen iz Samobora. Kot je pojasnil župan mesta Tomislav Tomašević, mestna plinarna v Zagrebu s plinom oskrbuje okoli 300.000 gospodinjstev. "Za novih 50.000 uporabnikov prostora ni. Preprosto zato, ker večjih količin ni bilo mogoče kupiti zaradi kazni, ki bi nastale v primeru neporabe plina," je pojasnil. 

Poudaril je, da dodatnih 50.000 uporabnikov plinarna ne more vzdrževati. "Lahko bi sprejel 5000 uporabnikov, 50.000 pa ne, saj mora plin kupovati po šestkrat višji ceni, prodaja pa ga lahko samo po zakonsko določeni ceni," je dejal.

'Zagrebška plinarna kljub zakonski obveznosti ne obravnava zahtev odjemalcev'

Po besedah župana Tomaševića je bila hrvaška energetska regulatorna agencija o problemu bega uporabnikov pred zasebnimi dobavitelji obveščena že pred 12 meseci. "Takrat so dobavitelji in distributer Hero opozarjali na morebitne težave, ki bi lahko nastale v primeru prevelike razlike med tržno in zakonsko določeno ceno plina. Zdaj pa je ta razlika šestkratna, hkrati pa so negotove tudi napovedi za prihodnost," razlaga Tomašević.

Del uporabnikov, ki želi preklopiti na zagrebško plinsko družbo, trdi, da njihovih zahtev kljub zakonski obveznosti ne obravnavajo. To potrjujejo tudi v samoborskem podjetju Energo metan, ki izstopa iz plinskega posla in želi pospešiti prehod svojih odjemalcev k drugemu dobavitelju, zato prošnje pošilja tudi v njihovem imenu, poroča Index.hr.

Energo metan je sporočil, da so pri GPZO zaustavili obravnavno teh zahtevkov. "Prejeli smo dopis GPZO, v katerem so izpodbijali veljavnost naših zahtevkov s pojasnilom, da jih je sprožila družba Energo metana d.o.o., in ne končni odjemalci," so sporočili iz Energo metana.

Zagrebški župan pravi, da se o reševanju problema pogovarja s pristojnim ministrom, od vlade pa pričakuje pomoč, saj gospodinjstva, kot pravi, ne smejo ostati brez plina.

Študenti ne bodo več mogli sami izbirati temperature v prostoru

Visoke cene bodo udarile tudi po standardu bivanja. S 1. septembrom se študentje vračajo v študentske domove, a življenje tam bo to študijsko leto nekoliko drugačno kot doslej, saj ne bodo mogli več sami izbirati temperature ogrevanja. Le-ta bo omejena na 22 ali 23 stopinj Celzija.

Iz Študentskega centra Split so že sporočili, da bo v skladu z vladnimi usmeritvami za varčevanje z energijo v študentskih domovih temperatura ogrevanja regulirana v območju 18–21 stopinj, temperatura hlajenja pa bo regulirana na 25 stopinj Celzija. Splitske študente, ki se ne morejo prilagoditi temu režimu ogrevanja in hlajenja, so ob tem pozvali, naj si pravočasno zagotovijo kakšno drugo vrsto bivanja, in jih opozorili, da je uporaba mobilnih električnih naprav za ogrevanje in hlajenje v študentskih domovih strogo prepovedana. Takšno napoved varčevalnih ukrepov v splitskem študentskem centru pojasnjujejo z dejstvom, da so se energenti zadnjega pol leta podražili za več kot 300 odstotkov, varčevalne ukrepe pa uvajajo, da se cene najemnin v študentskem domu ne bi zvišale.

Direktor reškega študentskega centra Goran Manestar je za Novi list pojasnil, da reški študentski center še ni v takšnih težavah, a da bodo morali tudi pri njih kmalu sprejeti varčevalne ukrepe. Pojasnil je, da imajo plin zakupljen še po stari nabavni ceni. "Za kilovatno uro plačujemo nekaj več kot 1,80 kune, v Splitu pa plačujejo 3,50 kune," je dejal, a pojasnil, da se pogodba izteče februarja. "Zaradi tega že začenjamo varčevati, ogrevanje bomo omejili na 22 ali 23 stopinj Celzija. Ne bomo šli na omejitev, ki jih je uvedel Split, ne moremo pa več dovoliti, da si vsak temperaturo uravnava po želji, kot je bilo doslej," napoveduje Manestar.