Bobni vojne na Bližnjem vzhodu

Jeseni 2024 so "bobni vojne" začeli odzvanjati v Libanonu. Proiransko gibanje Hezbolah je iz svojih položajev na jugu države občasno obstreljevalo sever Izraela, ta pa se je po dolgih mesecih priprav odločil za akcijo. Ta se je začela šokantno - s serijo eksplozij pozivnikov v rokah operativcev Hezbolaha. Nekateri so umrli, večina pa jih je bila huje poškodovana. 

Nato je izraelska vojska začela operacijo Severna puščica proti Hezbolahu. Bejrut je bil v ruševinah, umrlo je na stotine ljudi, veliko civilistov. Kratko zatišje je prinesel šele dogovor o premirju konec novembra. Kljub temu je Izrael po tem še večkrat napadel Libanon. 

Kmalu je Izrael napadel tudi Sirijo, kjer je ciljal oporišča Iranu naklonjenih milic. Decembra 2024, po padcu Bašarja al Asada, so izraelske enote celo vstopile na sirsko ozemlje, kar je sprožilo strah pred novo regionalno vojno. IDF je bombardirala skladišča in oporišča razpadle sirske vojske in pri tem uničila veliko število vojaške opreme in streliva. S tem je verjetno želela odpraviti bodočo potencialno strateško grožnjo ter tudi izkoristiti priložnost za zasedbo nekaterih strateških položajev na Golanski planoti. Prav tako je okupirala nekatera ozemlja jugozahodno od Damaska in se tudi (ne)posredno vpletla v nekatere medfrakcijske spopade.

Poleg Hezbolaha so se v napade proti Izraelu vključili tudi jemenski Hutijevci, frakcija, ki nadzoruje večino ozemlja države in je več let vodila boj proti vladi, ki jo je neposredno podpirala Savdska Arabija. Hutijevce podpira Iran in jim zagotavlja oskrbo z orožjem, znanje in vojaške svetovalce. 

Hutijevci so napovedali, da bodo zaradi genocida v Gazi napadali vse ladje v Rdečem morju, ki bodo na poti v izraelska pristanišča. Pri tem so zadeli in potopili več transportnih ladij. Pri sestreljavanju raket so Izraelcem pomagali tudi zavezniki - ZDA, Velika Britanija in drugi. Ameriške in izraelske letalske sile so izvedle tudi nekaj napadov na Jemen oz. na ozemlje pod nadzorom Hutijevcev.

Decembra 2024 je izraelska vojska izvedla zračne napade na pristanišče in energetsko infrastrukturo v Jemnu, potem ko je ponoči prestregla raketo, izstreljeno iz te države. Hutijevci v Jemnu so odgovarjali z napadi z brezpilotniki na izraelska mesta, Izrael pa je v povračilo bombardiral Sano in Hodejdo. V začetku leta 2025 je bil v enem od teh napadov ubit celo premier hutijevske vlade in več drugih visokih uradnikov.

Glavni geopolitični tekmec Izraela v regiji je Iran. Država, ki je na Bližnjem vzhodu organizirala t. i. Os odpora, v kateri je bilo neformalno združenih več držav in zavezniških militantnih skupin - od Hezbolaha, Sirije, iraških šiitskih milic do Hutijevcev. Celo Hamas, ki v osnovi z Iranom ni imel dobrih odnosov, je po 7. oktobru 2023 vzpostavil boljše stike s Teheranom.

"Vojne na Bližnjem vzhodu imajo svoje posebne razloge in niso nujno sestavni del palestinskega vprašanja," pojasnjuje obramboslovka in nekdanja ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. "Zlasti odnos med Iranom in Izraelom je odnos med dvema državama, ki hočeta imeti nadzor nad Bližnjim vzhodom zaradi pomorskih poti in ideološke prevlade. Palestinsko vprašanje pa je tisto, ki že od leta 1948 sproža valove nasilja in begunskih kriz v regiji."

Izrael in Iran, sicer geografsko ločeni državi, sta se prvič odkrito spopadli aprila 2024. Takrat je izraelski zračni napad na iranski konzulat v Damasku ubil častnike iranske revolucionarne garde. Iran se je zato v odgovor maščeval z napadi na Izrael, na kar je Izrael odgovoril z napadi na Iran. Julija 2024 je Izrael v iranski prestolnici Teheranu umoril voditelja Hamasa Ismaila Hanijeha, nato pa septembra 2024 v Libanonu še voditelja Hezbolaha Hasana Nasralaha in vidnega poveljnika revolucionarne garde Abbasa Nilforoushana. Oktobra je nato Iran znova napadel Izrael z več kot sto raketami, ta pa je odgovoril. V izraelskih napadih je bilo uničenih tudi nekaj iranskih protiletalskih sistemov, s čimer je Izrael pripravil teren za nadaljevanje spopada, ki je bil neizbežen.

V zgodnjih jutranjih urah 13. junija 2025 je IDF napadel na desetine iranskih jedrskih objektov, vojaških oporišč in infrastrukturnih objektov ter ključne vojaške poveljnike. Neposredni povod za napad je bila, po izraelskih navedbah, namera Irana, da v sklopu svojega jedrskega programa ustvari jedrsko orožje. Izrael je zato napadel več jedrskih objektov in ubil nekaj iranskih znanstvenikov. Operativci Mossada so skupaj s specialnimi enotami sabotirali iranske sisteme zračne obrambe in raketno infrastrukturo. Izraelski uradnik je za medije dejal, da je Mossad tihotapil orožje v državo in v bližini Teherana vzpostavil tajno bazo brezpilotnih letal, ki so bila uporabljena za onemogočanje zračne obrambe in zagotavljanje zračne premoči izraelskim letalom. V napadih je bilo ubitih okoli 30 iranskih generalov. 

Iranski jedrski objekti so bili v napadih močno poškodovani, pri tem pa je sodelovala tudi ameriška vojska. IAEA in mnogi opazovalci menijo, da je Iran evakuiral svoj obogateni uran, s čimer je svoj jedrski program odložil le za nekaj mesecev. V Iranu je bilo ubitih ali ranjenih več kot 5665 ljudi, več deset tisoč jih je bilo razseljenih. Izrael je napadel bolnišnico in visoke poslovne in stanovanjske stavbe. Iranske rakete so zadele vojaške in vladne objekte, stanovanja, raziskovalni center in bolnišnico. Zaradi strožje cenzure v Izraelu obseg fizične škode iranskih napadov še danes ni znan. Vojna raketnega in letalskega obstreljevanja je trajala 12 dni in se je zaključila s premirjem, saj sta bili obe državi v neugodnem položaju. Iran je pri tem utrpel veliko škodo in žrtve, Izraelu pa je začelo primanjkovati raket za uničevanje ciljev v zraku. 

Toda Izrael se ni ustavil pri Iranu. V začetku septembra letos je napadel Katar, kjer se je nahajalo pogajalsko vodstvo Hamasa. Napad je sprožil številne obsodbe po svetu.

"Vprašanje neustanovljene palestinske države vodi v spopade vse od ustanovitve Izraela na ozemlju palestinskega prebivalstva, ki je moralo večkrat v izgnanstvo v sosednje države. Te so posledično nosile breme prvotnega spopada," pojasnjuje Jelušičeva. Pri tem dodaja, da so se druge države v regiji, predvsem Sirija in Egipt v neposredni soseščini, čutile ogrožene od vedno bolj oboroženega in utrjenega Izraela. 

Pri tem Jelušičeva opozarja na vse varnostne posledice, ki jih prinaša najnovejši izraelsko-arabsko-perzijski konflikt. "Potencial za nenehne nove spopade, povečano število beguncev po vsej Evropi, teroristične aktivnosti in provokacije," o nevarnostih za prihodnost opozarja Jelušičeva. "Izraelska politika bo poskušala dokončno rešiti palestinsko vprašanje tako, da bo iz Gaze in pozneje še z Zahodnega brega poskusila izgnati vse Palestince. Pri tem jih ne more nihče več ustaviti, razen Izraelcev samih."

Pa bi lahko to izzvalo druge države, da se vključijo v neposreden in dolgotrajen spopad z Izraelom in kako zvesti so zares palestinski zavezniki ter kdo bi jim lahko še priskočil na pomoč? "Zagotovo so Palestinci žrtve dejstva, da arabske države leta 1948 niso bile enotne pri nastajanju arabske države v Palestini," pravi Jelušičeva. 

Iran in njegovi zavezniki v konfrontaciji z Izraelom niso delovali enotno in usklajeno, kar je Izraelu omogočilo, da se je lahko lotil vsakega posebej. Kaj pa Turčija, še en močen regionalni igralec, od koder je slišati ostre besede na račun izraelskega početja v Gazi? "Mislim, da Turčija ne bo šla v spopade, ker bi to pomenilo, da se mora vplesti zveza Nato. Tudi druge države ne želijo te vojne na svojem ozemlju. Nihče noče tuje vojne," pravi Jelušičeva.

Je torej mir mogoč? "Mir je vedno mogoč," meni Jelušičeva, "a v situaciji asimetričnega konflikta je to skoraj nemogoče brez vključitve velesil, zlasti ZDA. Samo ZDA bi bile sposobne z ustreznim pritiskom ustaviti Izrael."

Dodaja, da bo vloga ZN "ključna, če bo Trumpu uspelo doseči prekinitev napadov, ker bo treba sestaviti novo mirovno operacijo za nadzor nad mirovnim sporazumom in nad begunskimi centri, kamor so izraelske sile izgnale palestinsko prebivalstvo, ki se bo težko vrnilo na svoje domove, saj so ti porušeni. Jaz bi rekla, ampak tu res špekuliram, da se obrisi te mirovne operacije že pripravljajo."

Pri tem Jelušičeva dodaja, da bo šlo za asimetrični mir. "Žal. Bo pa upanje za preživetje sestradanih in bolnih civilistov."