Inštitut predlaga več ukrepov: omejitev hitrosti v mestih na 32 kilometrov na uro (20 milj na uro) in na avtocestah na 95 kilometrov na uro (60 milj na uro), znižanje trošarin na gorivo do pomladi 2027 in regulacijo cen energije. Po njihovih izračunih bi jih sicer lahko doletela 5,8-odstotna inflacija.
Prepričani so, da bi nižja hitrost zmanjšala porabo goriva in hkrati marsikoga prepričala, da bi za krajša potovanja uporabil kolo ali se na pot odpravil peš. Ob tem izpostavljajo tudi priporočila za delo od doma in souporabo avtomobilov.
"Združeno kraljestvo si ne more privoščiti, da bi sedeli križem rok in pustili, da še en energetski šok požene inflacijo in škoduje gospodarstvu," je po navedvah Guardiana dejal William Ellis, ekonomist pri IPPR.
Ukrepi bi državo sicer stali do pet milijard funtov (5,7 milijarde evrov) na leto, kar je še vedno precej manj v primerjavi z energetsko krizo 2022, ki je državo, takrat pod vodstvom Liz Truss, stala 76 milijard funtov (87 milijard evrov), so prepričani pri IPPR. Rachel Reeves, britanska ministrica za finance, je sicer napovedala, da bodo letošnji ukrepi namenjeni za zaščito najranljivejših.
Kako bi ukrep nižjih hitrosti sprejeli državljani, je sicer vprašljivo. Pred tremi leti so hitrost na 20 milj na uro znižali v Walesu, anketa BBC-ja pa je letos pokazala, da temu več kot polovica ljudi v državi nasprotuje, čeprav so v 18 mesecih zaznali 10-odstotno zmanjšanje števila smrtnih žrtev v prometnih nesrečah.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.