Bodo Švicarji prepovedali ognjemete?

Po raziskavi švicarske radiotelevizije SBC prepoved trenutno podpira 69 odstotkov volivcev. Podpora je največja med volivci levosredinskih strank, vendar pobuda uživa večinsko podporo v skoraj vseh političnih skupinah, posebej med ženskami, poroča Euronews.

Ne bi šlo sicer za popolno prepoved ognjemeta. Predlog predvideva prepoved prodaje posebej glasnih in motečih pirotehničnih izdelkov za zasebno uporabo. Še vedno bi bili dovoljeni: prskalice, tihi ognjemeti, tako imenovani vulkanski ognjemeti in druge manj hrupne alternative. Predlog dopušča tudi izjeme za dogodke posebnega nacionalnega ali regionalnega pomena, kot sta 1. avgust, švicarski državni praznik, in silvestrovo. A tudi pri teh dogodkih bi spodbujali uporabo tišjih različic ognjemetov.

Nasprotniki sicer opozarjajo na poseg v tradicijo. Združenje švicarske pirotehnične industrije Swiss Fireworks Coordination Office (SFK) meni, da pobuda predstavlja grožnjo tradicionalnemu praznovanju. Nekateri politiki opozarjajo tudi, da bi prepoved omejila osebne svoboščine državljanov in da bi morale o teh vprašanjih še naprej odločati posamezne švicarske kantonalne oblasti.

Če bo sprejeta, bo Švica sledila zgledu Nizozemske, ki je letos uvedla širšo prepoved ognjemetov, predvsem zaradi varnosti, pa tudi zaradi zaščite živali in okolja. Tudi drugod po Evropi veljajo različne omejitve. V Belgiji je na primer uporaba večjih in močnejših ognjemetov dovoljena le profesionalcem.

Pred leti so onesnaženost zraka zaradi pirotehnike preučevali v Laboratoriju za raziskave v okolju Univerze v Novi Gorici v okviru projekta Nanoforce. Meritve so pokazale zaskrbljujoče stanje okolja, ki ga povzroča pirotehnika. Kot so pojasnili, so delci, ki se sprostijo v ozračje pri ognjemetu, veliki od 20 do 200 nanometrov, kar predstavlja petdesetinko do petinko mikrometra. Na njih se kondenzira zračna vlaga in nastane megla. Ta 'meglenost' je najbolj vidna nekaj minut po začetku ognjemeta, ko se delci še nahajajo blizu središča eksplozij, in neposredno dokazuje prisotnost nanodelcev v ozračju, so pojasnili.

Za doseganje različnih učinkov in barv se pri izdelavi pirotehničnih izdelkov uporabljajo številne kemikalije, ki običajno vsebujejo fosfor, kalij, kalcij, svinec, magnezij, aluminij, silicij, železo, baker, barij, natrij in molibden. Dosedanje meritve, ki so jih opravljali v slovenskih laboratorijih, kažejo, da niti iskrice, ki jih pogosto uporabljajo otroci, še zdaleč niso nedolžna zabava. Prisotnost delcev v zraku, ki je po ognjemetu občutno višja, ogroža zdravje ljudi, predvsem otrok, ki jih tako radi pripeljemo na ogled ognjemetov in jim priredimo lepo, a nezdravo zabavo na domačem vrtu, svarijo v Laboratoriju za raziskave v okolju Univerze v Novi Gorici.

V času trajanja ognjemeta je izpostavljenost delcem PM lahko tudi do 10-krat večja kot običajno, so izračunali tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). V času od oktobra 2016 do avgusta 2017 so na NIJZ v sodelovanju z NLZOH izvajali raziskovalni projekt z naslovom Onesnaženost zraka z ultrafinimi delci in ocena možnih vplivov na zdravje zaradi ognjemetov.

V okviru projekta so izvajali meritve ultrafinih delcev v zraku na izbrani lokaciji v Ljubljani. Želeli so oceniti stopnjo potencialne izpostavljenosti prebivalcev v času ognjemetov oziroma uporabe pirotehničnih sredstev večjega obsega, in sicer na osnovi vdihanega odmerka UFP. Tega so izračunali posebej za celotno obdobje od oktobra 2016 do avgusta 2017, za obdobje, v katerem ni bilo ognjemetov, in za obdobje, ko so bili izvedeni ognjemeti. Izkazalo se je, da je v času ognjemetov potencialna izpostavljenost ultrafinim delcem večja od običajne izpostavljenosti, največji vdihani odmerek ultrafinih delcev pa je bil izračunan v primeru otrok do šest let.

Z vidika vplivov na zdravje lahko ultrafini delci predstavljajo posebno tveganje za otroke in mladostnike, nosečnice, starejše ljudi, bolnike z boleznimi dihal, boleznimi srca in ožilja ter sladkorne bolnike, svarijo na NIJZ.