Bodo Titovi Havaji v bližini Dubrovnika zasijali v nekdanji slavi?

Nekdanja slava je ohranjena le še na starih fotografijah in v spominih tistih, ki so tam preživljali poletja ali zime. Hoteli so prazne lupine. Med vojno na Hrvaškem jih je jugoslovanska vojska kar 20 dni obstreljevala iz zaliva, nato je sledilo plenjenje. Vse, kar so mogli, od pohištva in druge opreme pa do jeklenih in marmornih dodatkov, ki jih tu ni manjkalo, so odnesli na vojaške ladje. Nazadnje so največji hotel Kupari nadstropje za nadstropjem požgali s fosfornimi bombami. 

Konec vojne za kompleks ni prinesel boljših časov. Po tem, ko je bil nekaj let zapuščen, se je vanj vselila hrvaška vojska. Uporabljala je lahko tri od petih hotelov, preostala dva sta bila preveč uničena. Ostala je tri leta, nato pa objekte predala hrvaškemu fondu za privatizacijo. Ki nikakor ni našel rešitve zanje. 

Kraja stoletja, kot praznjenje nekoč izbrano opremljenih hotelov radi imenujejo na Hrvaškem, se je nadaljevala. Skozi leta so odnesli še vse tisto, kar je za seboj pustila umikajoča se jugoslovanska vojska. Okvire oken in vrat, bakrene cevi, marmorne plošče z nekoč razkošne fasade hotela Pelegrin ... Svoje je naredil še zob časa in Kupari danes še najbolj spominjajo na prizore iz postapokaliptičnih filmov. 

Dragulj med dragulji: hotel Pelegrin

Omenili smo hotel Pelegrin. Dih jemajočo modernistično stavbo, ki je veljala za dragulj Kuparov, so zgradili leta 1963 po načrtih komaj 32-letnega perspektivnega bosanskega arhitekta Davida Fincija. Občudovali so ga zaradi futuristične fasade, odete v braški marmor, diskretnih balkonov s pogledom na morje in razkošnega atrija, sredi katerega je pod milim nebom delovala hotelska restavracija. Imel je 419 postelj. 

Danes si težko zamislimo, kakšno navdušenje je požel in kako zelo je vplival na prihodnje graditelje, je za portal Euronews razlagal strokovnjak za zgodovino arhitekture Boris Vidaković. "Hotel Pelegrin se je znašel na naslovnicah arhitekturnih revij, ko so ga zgradili. Presenetil je tako strokovnjake kot širšo javnost. Stavba je pionirska, začela je novo generacijo, nov slog obalnih projektov," je dejal. "Bilo je neverjetno videti tako mladega arhitekta, ki je s toliko samozavesti uspel ustvariti tako izviren hotel ikoničnega videza. Zaradi tega še danes pritegne pozornost – tudi v sedanjem stanju propadanja je še vedno videti monumentalen, je še vedno ikoničen in prepoznaven."

Finci, ki je pozneje zgradil izjemno uspešno kariero v ZDA, je postavil še hotela Goričina I in II s 514 posteljami ter vili Borovka I in Borovka II., poznali so ju kot Titovo in Jovankino vilo, povezuje ju podzemni predor. Poleg omenjenih so Kupari premogli še hotel Grand s 139 posteljami, hotel Mladost s 180 ter najmanjši hotel Galeb z le 50 sobami. Največji pa je bil hotel Kupari, imel je 554 postelj (podatki so s spletne strani hrvaškega ministrstva za šport in turizem). Nekaj tisoč gostov je lahko sprejel tudi kamp v zalivu. 

Pred razpadom Jugoslavije je bilo v letovišču zaposlenih 400 ljudi, na sezono pa so zabeležili tudi milijon in pol nočitev. 

V zadnjih desetletjih je bilo kar nekaj idej, kaj storiti s kompleksom. V Račanovi vladi so želeli Kupare spremeniti v kongresni center. V Sanaderjevi so jih, kot piše Index.hr, čuvali za hotelirje, blizu HDZ-ju. Milanović je nato za uničenje obtožil svoje predhodnike, v času njegove vlade se je zdelo, da so se stvari vendarle premaknile z mrtve točke. Izdali so javni poziv za zbiranje zavezujočih ponudb "za realizacijo turističnega razvojnega projekta Kupari". Cilj je bil izgradnja hotelov s štirimi ali petimi zvezdicami s 1500 posteljami, rok pa 48 mesecev po pridobitvi vseh dovoljenj. Vrednost investicije so ocenjevali na najmanj 100 milijonov evrov. 

Interes je izkazalo šest investitorjev, med njimi konzorcij z Agrokorjem, ob odpiranju ponudb leta 2015 pa se je izkazalo, da resno misli samo ruski investitor Sergej Gljadelkin, kije stal za poslovno skupino Avenue iz Moskve. Ustanovili so družbo Kupari Luxury Hotels d.o.o. (KLH), na njeno čelo postavili bodočega (danes že nekdanjega) ministra v Plenkovićevi vladi Ivana Paladina in naslednjih šest let se ni zgodilo popolnoma nič, je dogajanje povzel novinar Indexa.

Gljadkinovo podjetje je zašlo v težave in KLH je leta 2022 prešel v roke singapurske družbe HPL. Lani so na hrvaški vladi ugibali, da bi obnovljeni resort lahko goste sprejel že leta 2025, kar pa ni realno. Vseeno se zdi, da se vendarle nekaj premika.