Bodo na moskovskem Trgu Evrope postavili kip Slobodana Miloševića?

Profesor Visoke ekonomske šole na Nacionalnem raziskovalnem institutu Univerze v Moskvi Marat Baširov je za časnik Moskovski Komsomolec povedal, da bi lahko spomenik v ruskem glavnem mestu stal že sredi prihodnjega meseca. "Vse, kar se je zgodilo z Zvezno republiko Jugoslavijo leta 1999, je bila vrnitev vojne na ozemlje Evrope," je dejal politolog, ki pravi – in takšna je tudi uradna državna linija – da so dogodki pred 24 leti neposredno, kot "izvirni ameriški greh", vplivali na aktualno vojno v Ukrajini. 

"Čeprav je ob začetku Natovega bombardiranja Jevgenij Primakov obrnil svoje letalo nad Atlantikom in čeprav so naši desantniki okupirali prištinsko letališče pred prihodom Nata, takrat nismo povsem razumeli, kaj bodo te stvari prinesle v geopolitičnem kontekstu. Sedaj razumemo," je povedal in dodal, da so "ZDA uporabile Jugoslavijo kot poligon za vzpostavitev modela razgradnje večnacionalne države, kot je tudi Rusija". Baširov Slobodana Miloševića, kot večina provladnih ruskih mnenjskih voditeljev, vidi kot "borca proti svetovni dominaciji ZDA".

Baširov pravi, da je to tudi razlog za postavitev dvometrskega spomenika, ki je sicer delo beograjskega akademskega kiparja Dragana Radenovića. V Srbiji nad njegovim izdelkom zaradi različnih razlogov sicer niso bili navdušeni, zato je Radenovićevo bronasto skulpturo "posvojil" vodja ruskega nacionalističnega motorističnega kluba Nočni volkovi Aleksander Zaldostanov –'Kirurg'. Član kluba, ki aktivno podpira vladno politiko in tudi invazijo na Ukrajino, je tudi ruski predsednik Vladimir Putin. 

Baširov poudarja, da sta v tem trenutku Srbija in Madžarska edini pravi zaveznici Rusije. Prva zaradi zgodovinskih vezi, druga zaradi gospodarskih. Politolog dodaja, da Rusija čuti zgodovinsko krivdo, ker pred 24 leti ni uspela zaščititi Srbije, zato se mu zdi postavitev nenavadnega spomenika dobra poteza. Ob vsem skupaj priznava, da Miloševićev lik javnost deli tudi v Rusiji, kjer ga imajo nekateri za domoljuba, drugi, ki naj bi jih bilo manj, pa za vojnega zločinca.

Trenutno sicer še ni znano, kje naj bi spomenik stal, med možnima umestitvama pa se omenjata Trg Evrope in lokacija nasproti ameriške ambasade. 

Bronast kip z bizarno masko

Kip predstavlja Slobodana Miloševića, ki v roki drži nenavadno masko. Ta, po pisanju hrvaškega Jutarnjega lista, spominja na lik znane slike Krik norveškega slikarja Edvarda Muncha ali pa kar na znano mladinsko grozljivko z istim naslovom. Kipar Radenović pravi, da bi se "Srbija morala sramovati", ker njegovo delo ne bo postavljeno v Srbiji. 

Spomenik so, po navedbah Jutarnjega lista, že predali Moskvi, tja pa so ga pospremili prav Nočni volkovi. Njihov vodja Zaldostanov trdi, da so priprave in dela pred postavitvijo spomenika v končni fazi ter da je Milošević "preroško vedel, kaj se bo zgodilo".

V Srbiji je bilo sicer pred leti mogoče slišati nekatere pobude pri vrhu politike za postavitev spomenika nekdanjemu predsedniku. Med drugim je bil temu pred leti naklonjen tudi trenutni zunanji minister Ivica Dačić, vendar je pozneje ideja zamrla. V Miloševićevem rodnem Požarevcu sicer stoji njegov doprsni kip.

Slobodan Milošević je umrl leta 2006 v svoji zaporniški celici v Scheveningenu, kjer je čakal na sodbo mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Obtožnica ga je bremenila genocida, vojnih zločinov in kršitve človekovih pravic. Čeprav sodbe ni dočakal, je sodišče po njegovi smrti ugotovilo, da je bil del zločinskih podvigov za odstranitev Hrvatov in Bošnjakov z več območji Hrvaške in Bosne in Hercegovine. ICJ je sicer glede njegove vpletenosti v genocid v BiH ločeno ugotovilo, da ni dokazov, ki bi ga povezovali z dejanji, ki so ga zagrešile sile bosanskih Srbov med vojno v BiH, a da je hkrati kršil konvencijo o genocidu, in sicer s tem, ko ga ni preprečil.

Milošević velja tudi za enega glavnih akterjev razpada nekdanje SFRJ, ki ga je pospešil z nacionalistično in vojno retoriko. Poleg tega je njegova avtoritarna vladavina močno zaznamovala srbsko družbo konec osemdesetih in v devetdesetih. V tistem obdobju je bilo izvršenih več nepojasnjenih političnih in mafijskih umorov, prav tako je zaradi korupcije in kraje sredstev izginil velik del državnega premoženja. Z oblasti so ga spodnesli množični protesti 5. oktobra 2000.