Bodo ZDA lahko kmalu dostopale do občutljivih podatkov v EU?

V središču pogovorov je sedaj program "Okrepljeno partnerstvo za varnost meja (EBSP)", ki bi ameriškim oblastem dovoljeval globljo izmenjavo varnostnih podatkov, okrepljen predhodni varnostni pregled potnikov in tesnejše sodelovanje na področju varnosti meja, migracij in boja proti terorizmu.

A ZDA že imajo podoben program, in sicer Visa Waiver Program (VWP), ki omogoča brezvizumsko potovanje državljanom držav, ki sodelujejo v tem sistemu, v ZDA. V ta program spada ESTA, ki omogoča običajno hiter in avtomatiziran postopek, a ameriškim oblastem omogoča tudi predhodni varnostni pregled potnikov in morebitno vnaprejšnjo zavrnitev vstopa zaradi varnostnih ali imigracijskih razlogov.

Evropska komisija ni preveč prepričana, ali naj bi sklenila tak dogovor, saj kot pravijo, bi to ZDA omogočilo širok dostop do občutljivih osebnih ali policijskih podatkov, ustvarilo neenaka pravila izmenjave podatkov in povečalo vpliv ZDA na evropsko politiko varovanja meja in migracij.

Kot poroča Deutsche Welle, je rok za sklenitev dogovora do 31. decembra 2026. To pomeni, da ima EU omejen manevrski prostor, a za večino držav članic bi izguba brezvizumskega potovanja v ZDA predstavljala veliko slabost. Kritiki namreč trdijo, da pogoj, ki ga je postavil Washington, pomeni pritisk in ne partnerstvo.

"To vidimo kot jasen primer izsiljevanja," je dejala nizozemska evropska poslanka Raquel Garcia Hermida-van der Walle, ki je del manjše skupine poslancev, ki pozivajo komisijo, naj postopek ustavi.

Gre za eno najbolj občutljivih vprašanj. Policijske baze podatkov pogosto vsebujejo biometrične informacije, kot so prstni odtisi in fotografije obraza. Odvisno od nacionalnega sistema lahko vključujejo tudi podatke o ljudeh, ki nikoli niso bili obsojeni za kaznivo dejanje. To lahko zajema osumljence, prosilce za azil in v nekaterih primerih tudi ljudi, ki so bili zajeti v policijskih postopkih med protesti.

"Če si v policijski bazi podatkov, to ne pomeni, da si obsojen. Lahko si zgolj osumljenec," je za DW povedal Matthias Monroy, nemški raziskovalec nadzora in aktivist.

Ameriške oblasti sicer trdijo, da bi se podatki uporabljali za varnostne preglede na mejah in preverjanje identitete. A kritiki na evropskih tleh se bojijo, da bi lahko policijska aretacija v Evropi imela posledice zunaj EU, vključno z odločitvami o tem, ali lahko nekdo sploh vstopi na letalo ali pride v ZDA.

"Zelo smo zaskrbljeni zaradi posledic za varnost evropskih državljanov," je dejala van der Walle in opozorila, da bi se lahko v sistem ujeli tudi miroljubni protestniki.

Evropski podporniki načrta trdijo, da čezatlantska izmenjava podatkov ni nič novega, saj države EU in ameriške agencije že izmenjujejo informacije v kazenskih zadevah. Vendar so obstoječi postopki običajno omejeni in bolj formalni, pogosto zahtevajo uradno zahtevo, pravno podlago in v nekaterih primerih tudi sodno odobritev. Nova ureditev pa bi lahko normalizirala veliko širši dostop do podatkov.

Monroy je podvomil v vzajemnost, kar pomeni, da bi morale imeti tudi države EU dostop do istih podatkov v ZDA.

"Takšne zbirke podatkov v ZDA ni, kot jo imamo v Nemčiji," je dejal. "To je jasen znak, da ta dogovor ni za obe strani; gre za enosmerno pot."

European Data Protection Supervisor, neodvisni nadzorni organ EU, je že opozoril, da bi predlagani dogovor pomenil pomemben precedens, saj bi lahko postal prvi sporazum EU, ki vključuje obsežno deljenje osebnih podatkov, vključno z biometričnimi podatki, za nadzor meja in priseljevanja s tretjo državo. Nadzorni organ je pozval k celoviti oceni vpliva na temeljne pravice in poudaril, da mora biti vsaka obdelava podatkov strogo nujna in sorazmerna.

"ZDA lahko zdaj te podatke uporabljajo za lovljenje migrantov in katerekoli skupine, ki bo naslednja diskriminirana," je dodal Monroy. "Lahko so to levičarji, liberalci, ljudje, ki podpirajo zapornike ali karkoli že, in to bi označil za fašistični sistem."