Po navedbah jemenskih virov Savdska Arabija premika svoje sile na območje Jemna, kar bi lahko nakazovalo priprave na kopensko ofenzivo v osrednjem delu države. Vzporedno si Rijad prizadeva oblikovati mednarodno pomorsko koalicijo, ki bi zaščitila ladijski promet pred napadi Hutijev v Rdečem morju in ob strateško pomembni ožini Bab al-Mandab.
Savdsko obrambno ministrstvo je po poročanju The Guardiana sporočilo, da je 14 držav, med njimi Turčija, Pakistan, Egipt, Sudan in Džibuti, izrazilo podporo oblikovanju večnacionalne koalicije za pomorsko obrambo. Savdska Arabija je k sodelovanju povabila tudi ZDA ter več evropskih držav, med njimi Nemčijo, Francijo, Veliko Britanijo in Italijo. Evropska unija sicer že izvaja pomorsko zaščitno misijo Aspides v Rdečem morju.
Hutiji, ki nadzorujejo jemensko prestolnico Sano in velik del obale ob Rdečem morju, so 20. julija napovedali blokado savdskih ladij. Skupina trdi, da bo ukrep odpravila, če bo Savdska Arabija končala blokado Jemna. Hutiji poudarjajo, da spor ni neposredno povezan z Iranom, temveč z nadzorom nad prihodnostjo Jemna.
Napetosti so se povečale po napadih Hutijev na savdske energetske objekte. Uporniki so 25. julija sporočili, da so napadli občutljive objekte za prevoz nafte v Savdski Arabiji, ki povezujejo naftna polja na vzhodu države z izvoznim terminalom ob Rdečem morju. Savdska Arabija je v zadnjih tednih okrepila odziv in izvedla napade na položaje Hutijev v pristanišču Hodeida.
Morebitna zapora Rdečega morja bi močno prizadela savdski izvoz nafte, še posebej zaradi negotovosti okoli Hormuške ožine, prek katere je bil pred začetkom vojne med Iranom in drugimi akterji prepeljan velik del savdske nafte. Ker je ta pot vse bolj negotova, je Rdeče morje postalo še pomembnejša izvozna pot.
Savdska Arabija in Hutiji se za vpliv v Jemnu borijo že več kot desetletje, vendar se je krhko premirje v zadnjem mesecu začelo krhati. Savdski obrambni minister princ Khalid bin Salman se je srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in podpredsednikom JD Vanceom, pri čemer naj bi Rijad želel pokazati pripravljenost na obrambo svojih interesov, hkrati pa se izogiba neposrednemu stopnjevanju konflikta z Iranom.
Razmere bi se lahko umirile, če bi zalivske države in Iran dosegle dogovor o ponovnem odprtju Hormuške ožine, navaja The Guardian. Pogajanja med Omanom in Iranom še potekajo, pri čemer Teheran zahteva, da bi ladje skozi ožino plule po severni poti, bližje iranski obali.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.