'Videla sem, kako je umrla pred menoj, in nisem mogla storiti ničesar'

11-letni Dahir z votlimi lici, po katerih polzijo solze, pravi, da je vse, kar želi, preživeti. Z materjo Fatumo Omar sta sedela na prašni cesti malce zunaj mesta Baidoa. Sina, 10-letnega Salata, je Fatuma zaradi lakote izgubila pred dvema tednoma. Njegovo truplo so pokopali v skalnati zemlji nekaj metrov stran od njiju. Grob je zdaj že prekrit s smetmi in ga je vse težje opaziti, ko novi prišleki okoli njega postavljajo tabor.

"Ne morem žalovati za svojim sinom. Ni časa. Moram si poiskati delo in hrano, da ostanem pri življenju," je dejala Fatuma, objemajoč svojo najmlajšo hčerko, devetmesečno Bille. Fatuma ima še eno hčerkico, šestletno Mariam. 

"Nimam moči, da bi pokopala svojo hčerko," je dejala Fatuma. "Videla sem, kako je umrla pred menoj, in nisem mogla storiti ničesar." Fatuma je s svojimi devetimi otroki vsaj 15 dni hodila iz vasi Buulo Ciir, da bi prišla do Baidoe. "Nosila sem jo 10 dni. Morali smo jo pustiti ob cesti. Nismo imeli moči, da bi jo pokopali. Slišali smo, kako se hijene približujejo," je pripovedovala.

Nova raziskava je pokazala, da skoraj dve tretjini majhnih otrok in nosečnic v taboriščih trpi za akutno podhranjenostjo, kar bi lahko skupaj z visoko stopnjo umrljivosti pomenilo, da je lokalna razglasitev lakote že zamujena.

Na drugi strani makadamske ceste, ki se vije proti jugovzhodu, proti obali in glavnemu mestu Somalije, Mogadišu, so druge razseljene družine pripovedovale bolj mračne zgodbe o dolgih potovanjih po od suše izsušeni pokrajini v iskanju hrane.

"Ničesar nisem prinesla s seboj. Ničesar ni ostalo doma. Živina je mrtva. Polja so suha," je dejala 50-letna Habiba Mohamud. Tako kot drugi novi prišleki je bila tudi Habiba zaposlena s postavljanjem šotora za svojo družino iz vejic, pobranih ostankov kartona in plastične folije, v upanju, da bo šotor končan pred mrzlo nočjo. Šele po tem se je lahko zatekla k iskanju hrane in zdravstvene pomoči za nekatere od svojih petih otrok.

Na sprejemnem oddelku v glavni mestni bolnišnici se je dr. Abdullahi Yussuf premikal med posteljami in pregledoval svoje drobne, shujšane paciente. Največ je bilo otrok, starih od dveh mesecev do treh let. Vsi so bili hudo podhranjeni. Nekateri so imeli pljučnico, številni pa so se borili tudi z novim izbruhom ošpic. Le malo dojenčkov je lahko zajokalo. Tisti, ki jokajo, imajo srečo, saj zanje obstaja možnost preživetja. Več otrok je imelo močno poškodovano kožo, ki jo je raztrgala oteklina, ki včasih spremlja najbolj skrajne primere lakote.

"Toliko jih umre, še preden pridejo v bolnišnico," je dejal dr. Abdullahi, ko je opazoval svojo ekipo, ki se trudi priključiti intravensko cevko na roko stokajočega dvoletnika.  

"Ljudje umirajo na vsakem koraku, naravnost grozljivo je."

Čeprav somalijski uradniki in mednarodne organizacije že mesece opozarjajo na bližajočo se lakoto v tej jugozahodni regiji, je dr. Abdullahi dejal, da njegovi bolnišnici že primanjkuje osnovnih izdelkov, vključno s prehranskimi dodatki za otroke.

"Včasih nam primanjkuje zalog. Pravzaprav je grozljivo, ker ljudje umirajo, mi pa jih ne moremo podpreti. Naša lokalna vlada se s tem ne spopada dobro. Ni načrtovala suše ali prihoda razseljenih družin," je zaključil.

Minister za humanitarne zadeve jugozahodne zvezne države, Nasir Arush, je na obisku enega od taborišč v okolici Baidoe priznal napako in dejal, da bi morali biti hitrejši in bolj učinkoviti. Vendar, kot opozarja, je ključna mednarodna podpora.

"Če ne bomo prejeli pomoči, ki jo potrebujemo, bo umrlo na sto tisoče ljudi. Stvari, ki jih počnemo zdaj, bi morali narediti že pred tremi meseci. V resnici smo zaostali," je priznal.

Uradna razglasitev lakote je zapleten postopek, razglašena je namreč takrat, ko vsak dan umreta dva človeka na vsakih 10.000 prebivalcev "zaradi popolnega stradanja ali kombinacije podhranjenosti in bolezni." Britanska veleposlanica v Mogadišu Kate Foster je poudarila, da se je med sušo leta 2011 "polovica od 260.000 smrti zgodila, preden je bila razglašena lakota."

Predsedniški odposlanec, ki vodi mednarodna prizadevanja Somalije za zagotovitev več sredstev, se je še posebej zahvalil ameriški vladi za nedavno novo financiranje in dejal, da nam je "dalo upanje".

Ženske bežijo, moški ostajajo

Čeprav se ocene razlikujejo, se je prebivalstvo Baidoe v zadnjih nekaj mesecih približno početverilo, in sicer na približno 800.000 ljudi. Skoraj vsi prišleki so ženske. Tako kot večina tistih, ki so prispeli v Baidoo, je tudi Hadija Abukar nedavno pobegnila z ozemlja, ki ga nadzoruje militantna islamistična skupina Al Šabab. "Tudi zdaj me na telefon kličejo preostali člani moje družine. Tam potekajo spopadi – med vlado in Al Šababom. Moji sorodniki so pobegnili in se skrivajo v gozdu," je dejala.

Druge ženske so govorile o možeh in starejših sinovih, ki jim je bil prepovedan odhod z območij, ki jih nadzirajo skrajneži.

Baidoa sama ni povsem obkrožena z Al Šababom, vendar ostaja negotovo zatočišče. Mednarodne humanitarne organizacije in tuji novinarji zahtevajo stroge varnostne ukrepe za premikanje, vsako potovanje zunaj meja mesta pa velja za izjemno tvegano. Več kot polovica prebivalstva, ki ga je prizadela suša, naj bi ostajalo na območjih pod nadzorom Al Šababa. Pravila ameriške vlade preprečujejo, da bi pomoč pošiljali na ta območja ravno zaradi tega, ker bi se s tem okoristile teroristične skupine. To pa pomeni, da tudi skupnosti znotraj tega območja nimajo nobene pomoči. 

V najmanj štirih vaseh blizu Baidoe Al Šabab vodi mrežo šeriatskih sodišč, ki jih redno uporabljajo prebivalci mesta ter ljudje v Mogadišu in drugod za reševanje poslovnih in zemljiških sporov. 

Dlje proti severovzhodu je nenadna vstaja ljudi proti Al Šababu povzročila, da so lokalne skupnosti in klanske milice – zdaj močno podprte s strani centralne vlade – pregnale mnoge pripadnike teroristov iz mest in vasi. Vojaški uspehi so spodbudili val optimizma, vendar ni jasno, ali bo to pomagalo v boju proti lakoti ali bo le odvrnilo somalijsko vlado.

"Lahko bi pomagalo ali pa ne. Mislim, da bi lahko povzročilo več civilnega razseljevanja. Ali pa bi vlada lahko osvobodila več območij in ljudje bi morda imeli večji dostop do pomoči," je dejal Arush.

V samem Baidou – živahnem mestu z ozkimi tlakovanimi ulicami, ki so jih zaznamovala desetletja konfliktov in zanemarjanja – so se cene osnovnih dobrin, kot je riž, v zadnjem mesecu podvojile. Mnogi prebivalci so krivili sušo, drugi pa so se ozirali tudi dlje.

"Moka, sladkor, olje – vse se je podražilo. Včasih moramo obroke izpustiti. Slišal sem za vojno med Rusijo in Ukrajino. Ljudje pravijo, da je to glavni vzrok teh težav," je povedal Shukri Moalim Ali.

 Nova vlada Somalije gleda naprej in poskuša obravnavati bolj eksistencialna vprašanja o prihodnosti.

"Odziv na sušo, boj proti Al Šababu in kampanja za dostop do mednarodnega financiranja podnebne pravičnosti je zahtevna naloga," je dejal posebni predsedniški odposlanec za odzivanje na sušo za Zvezno republiko Somalijo Abdirahman Abdishakur.

"Imamo mlado prebivalstvo, ogromno diasporo in živahne podjetniške sposobnosti. To nam daje upanje."