Tujina

'Videla sem, kako je umrla pred menoj, in nisem mogla storiti ničesar'

Mogadiš, 05. 10. 2022 19.08 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Nicol Vujović
Komentarji
23

Afriškemu rogu grozi najbolj smrtonosna lakota v 40 letih. Zaradi katastrofalne kombinacije konfliktov, visokih cen hrane in suše je več kot 11 milijonov ljudi v obupni stiski. Vse več otrok umira, državo pa bi v nekaj dneh ali tednih lahko zajela še hujša katastrofa, razen če v tem času ne prispe dodatna pomoč. Somalija je v vojni. Konflikt v različnih oblikah traja, odkar je pred tremi desetletji razpadla osrednja vlada, in še naprej vpliva na skoraj vse dele države.

11-letni Dahir z votlimi lici, po katerih polzijo solze, pravi, da je vse, kar želi, preživeti. Z materjo Fatumo Omar sta sedela na prašni cesti malce zunaj mesta Baidoa. Sina, 10-letnega Salata, je Fatuma zaradi lakote izgubila pred dvema tednoma. Njegovo truplo so pokopali v skalnati zemlji nekaj metrov stran od njiju. Grob je zdaj že prekrit s smetmi in ga je vse težje opaziti, ko novi prišleki okoli njega postavljajo tabor.

"Ne morem žalovati za svojim sinom. Ni časa. Moram si poiskati delo in hrano, da ostanem pri življenju," je dejala Fatuma, objemajoč svojo najmlajšo hčerko, devetmesečno Bille. Fatuma ima še eno hčerkico, šestletno Mariam

"Nimam moči, da bi pokopala svojo hčerko," je dejala Fatuma. "Videla sem, kako je umrla pred menoj, in nisem mogla storiti ničesar." Fatuma je s svojimi devetimi otroki vsaj 15 dni hodila iz vasi Buulo Ciir, da bi prišla do Baidoe. "Nosila sem jo 10 dni. Morali smo jo pustiti ob cesti. Nismo imeli moči, da bi jo pokopali. Slišali smo, kako se hijene približujejo," je pripovedovala.

Nova raziskava je pokazala, da skoraj dve tretjini majhnih otrok in nosečnic v taboriščih trpi za akutno podhranjenostjo, kar bi lahko skupaj z visoko stopnjo umrljivosti pomenilo, da je lokalna razglasitev lakote že zamujena.

Huda lakota v Somaliji
Huda lakota v Somaliji FOTO: AP

Na drugi strani makadamske ceste, ki se vije proti jugovzhodu, proti obali in glavnemu mestu Somalije, Mogadišu, so druge razseljene družine pripovedovale bolj mračne zgodbe o dolgih potovanjih po od suše izsušeni pokrajini v iskanju hrane.

"Ničesar nisem prinesla s seboj. Ničesar ni ostalo doma. Živina je mrtva. Polja so suha," je dejala 50-letna Habiba Mohamud. Tako kot drugi novi prišleki je bila tudi Habiba zaposlena s postavljanjem šotora za svojo družino iz vejic, pobranih ostankov kartona in plastične folije, v upanju, da bo šotor končan pred mrzlo nočjo. Šele po tem se je lahko zatekla k iskanju hrane in zdravstvene pomoči za nekatere od svojih petih otrok.

Suša v Somaliji je prebivalce potisnila na rob preživetja.
Suša v Somaliji je prebivalce potisnila na rob preživetja. FOTO: AP

Na sprejemnem oddelku v glavni mestni bolnišnici se je dr. Abdullahi Yussuf premikal med posteljami in pregledoval svoje drobne, shujšane paciente. Največ je bilo otrok, starih od dveh mesecev do treh let. Vsi so bili hudo podhranjeni. Nekateri so imeli pljučnico, številni pa so se borili tudi z novim izbruhom ošpic. Le malo dojenčkov je lahko zajokalo. Tisti, ki jokajo, imajo srečo, saj zanje obstaja možnost preživetja. Več otrok je imelo močno poškodovano kožo, ki jo je raztrgala oteklina, ki včasih spremlja najbolj skrajne primere lakote.

"Toliko jih umre, še preden pridejo v bolnišnico," je dejal dr. Abdullahi, ko je opazoval svojo ekipo, ki se trudi priključiti intravensko cevko na roko stokajočega dvoletnika.  

"Ljudje umirajo na vsakem koraku, naravnost grozljivo je."

Čeprav somalijski uradniki in mednarodne organizacije že mesece opozarjajo na bližajočo se lakoto v tej jugozahodni regiji, je dr. Abdullahi dejal, da njegovi bolnišnici že primanjkuje osnovnih izdelkov, vključno s prehranskimi dodatki za otroke.

"Včasih nam primanjkuje zalog. Pravzaprav je grozljivo, ker ljudje umirajo, mi pa jih ne moremo podpreti. Naša lokalna vlada se s tem ne spopada dobro. Ni načrtovala suše ali prihoda razseljenih družin," je zaključil.

Minister za humanitarne zadeve jugozahodne zvezne države, Nasir Arush, je na obisku enega od taborišč v okolici Baidoe priznal napako in dejal, da bi morali biti hitrejši in bolj učinkoviti. Vendar, kot opozarja, je ključna mednarodna podpora.

"Če ne bomo prejeli pomoči, ki jo potrebujemo, bo umrlo na sto tisoče ljudi. Stvari, ki jih počnemo zdaj, bi morali narediti že pred tremi meseci. V resnici smo zaostali," je priznal.

Uradna razglasitev lakote je zapleten postopek, razglašena je namreč takrat, ko vsak dan umreta dva človeka na vsakih 10.000 prebivalcev "zaradi popolnega stradanja ali kombinacije podhranjenosti in bolezni." Britanska veleposlanica v Mogadišu Kate Foster je poudarila, da se je med sušo leta 2011 "polovica od 260.000 smrti zgodila, preden je bila razglašena lakota."

Predsedniški odposlanec, ki vodi mednarodna prizadevanja Somalije za zagotovitev več sredstev, se je še posebej zahvalil ameriški vladi za nedavno novo financiranje in dejal, da nam je "dalo upanje".

Ženske bežijo, moški ostajajo

Čeprav se ocene razlikujejo, se je prebivalstvo Baidoe v zadnjih nekaj mesecih približno početverilo, in sicer na približno 800.000 ljudi. Skoraj vsi prišleki so ženske. Tako kot večina tistih, ki so prispeli v Baidoo, je tudi Hadija Abukar nedavno pobegnila z ozemlja, ki ga nadzoruje militantna islamistična skupina Al Šabab. "Tudi zdaj me na telefon kličejo preostali člani moje družine. Tam potekajo spopadi med vlado in Al Šababom. Moji sorodniki so pobegnili in se skrivajo v gozdu," je dejala.

Druge ženske so govorile o možeh in starejših sinovih, ki jim je bil prepovedan odhod z območij, ki jih nadzirajo skrajneži.

Baidoa sama ni povsem obkrožena z Al Šababom, vendar ostaja negotovo zatočišče. Mednarodne humanitarne organizacije in tuji novinarji zahtevajo stroge varnostne ukrepe za premikanje, vsako potovanje zunaj meja mesta pa velja za izjemno tvegano. Več kot polovica prebivalstva, ki ga je prizadela suša, naj bi ostajalo na območjih pod nadzorom Al Šababa. Pravila ameriške vlade preprečujejo, da bi pomoč pošiljali na ta območja ravno zaradi tega, ker bi se s tem okoristile teroristične skupine. To pa pomeni, da tudi skupnosti znotraj tega območja nimajo nobene pomoči. 

V najmanj štirih vaseh blizu Baidoe Al Šabab vodi mrežo šeriatskih sodišč, ki jih redno uporabljajo prebivalci mesta ter ljudje v Mogadišu in drugod za reševanje poslovnih in zemljiških sporov. 

Dlje proti severovzhodu je nenadna vstaja ljudi proti Al Šababu povzročila, da so lokalne skupnosti in klanske milice – zdaj močno podprte s strani centralne vlade – pregnale mnoge pripadnike teroristov iz mest in vasi. Vojaški uspehi so spodbudili val optimizma, vendar ni jasno, ali bo to pomagalo v boju proti lakoti ali bo le odvrnilo somalijsko vlado.

"Lahko bi pomagalo ali pa ne. Mislim, da bi lahko povzročilo več civilnega razseljevanja. Ali pa bi vlada lahko osvobodila več območij in ljudje bi morda imeli večji dostop do pomoči," je dejal Arush.

V samem Baidou – živahnem mestu z ozkimi tlakovanimi ulicami, ki so jih zaznamovala desetletja konfliktov in zanemarjanja – so se cene osnovnih dobrin, kot je riž, v zadnjem mesecu podvojile. Mnogi prebivalci so krivili sušo, drugi pa so se ozirali tudi dlje.

"Moka, sladkor, olje – vse se je podražilo. Včasih moramo obroke izpustiti. Slišal sem za vojno med Rusijo in Ukrajino. Ljudje pravijo, da je to glavni vzrok teh težav," je povedal Shukri Moalim Ali.

 Nova vlada Somalije gleda naprej in poskuša obravnavati bolj eksistencialna vprašanja o prihodnosti.

"Odziv na sušo, boj proti Al Šababu in kampanja za dostop do mednarodnega financiranja podnebne pravičnosti je zahtevna naloga," je dejal posebni predsedniški odposlanec za odzivanje na sušo za Zvezno republiko Somalijo Abdirahman Abdishakur.

"Imamo mlado prebivalstvo, ogromno diasporo in živahne podjetniške sposobnosti. To nam daje upanje."

  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni

KOMENTARJI (23)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Apostol1
02. 12. 2022 16.44
+1
Lahko na dolgo in široko razpravljamo o teh problemih, ki se zdijo nerešljivi. toda če pomislimo na bogataše , ki imajo milijarde , ki jih ne morejo zapraviti in če bi te milijarde namenili boju proti lakoti in pa tudi denar za orožje , potem bi morda videli luč na koncu predora . Vendar kot vidimo je ta luč še zaenkrat neskončno daleč.
Potouceni kramoh
05. 10. 2022 21.24
+2
Kako pa kaj kaže evropsko bruseljskemu rogu z dvanajstim zvezdicam?
Pika005
05. 10. 2022 20.57
+8
Kako nefer je ta svet, pa kako lepo bi lahko bilo, brez vojn in miljarderjev bi bilo hrane za vse.
ivcekivcek
05. 10. 2022 20.50
+3
Prijatelji, seveda niso izobraženi, saj nimajo niti kaj za jest. Moški so tam zveri, ker jih dela okolje take in iz zemlje ne izrase popolnoma nič. In to je največji problem. In ta stopinja ali dve ki so več na globalni ravni so tam narodu zapečatile usodo. Bolje ne bo, bo pa veliko slabše.
niktalop
05. 10. 2022 20.49
+12
Kako bi bilo če namesto orožja kupili vrtalne stroje in naredili arteške vodnjake.
ivcekivcek
05. 10. 2022 20.54
+3
Zelo lepo! Da bi Putin in Biden dala vse te milijarde za vrtine in hrano.
KlonoS
05. 10. 2022 20.36
+3
Moške je treba kastrirat. Faj je prit jo napumpat po,pa naj sama skrbi za otroke. Fuj ga bodi. Ženske pa tudi da mu sploh da če vidi kak je. Se niso tumaste no.
Drink Beer and Smile
05. 10. 2022 20.30
+9
Amm... spremeniti bo treba kaj tam dol. Tudi v glavah. Tako zgornjih, kot spodnjih. Kot, da bi si kupovali pri nas nove avte, za leasing, registracijo in gorivo bi pa soseda spraševal...
niktalop
05. 10. 2022 20.51
+4
Predvsem v glavah. Slike zaostalih, neizobraženih, vraževernih in s tradicijo obremenjenih ljudi povedo dovolj.
RK
05. 10. 2022 20.26
+5
To je res kar grozno. Dejstvo je da je ljudi preveč na zemlji in nekaj bo pač prišlo samo po sebi, da se bo prebivalstvo zmanjšalo....
Delavec_Slo
05. 10. 2022 20.19
+7
A se oni tudi sekirajo za nas!
Anakin white
05. 10. 2022 20.25
+6
hondoid
05. 10. 2022 20.07
+1
Saj je tu v EU ogromno prostora in svobode..🕺💃
Razumen osebek
05. 10. 2022 20.06
+5
rešitev je 20 otrok na žensko in ne več 10
Maxx365
05. 10. 2022 19.48
+7
Glavno, da je za bombe in tanke v Ukrajini.
CorbaMorba
05. 10. 2022 20.03
-2
Pa žito za krave, da mam lh burger za vsak obrok....
Reycis
05. 10. 2022 19.37
+5
Jaz pravim, da jih nahranimo, da bomo v desetih letih dosegli številko 15 miljonov v obupni stiski. Do konca stoletja bi z zares dobrim programom reševanja bržkone lahko prišli celo do miljarde.
Nianana95
05. 10. 2022 19.41
+10
Tako je, mi jih naj hranimo, oni pa iz dolgega časa otroke delajo. Ne gre to tako. Če ni kruha, potem tudi otrok ne spravljat na svet. Seveda to z IQjem ki ga imajo tam, ne bo šlo.
Nianana95
05. 10. 2022 19.30
+14
Daj človeku kruh in bo sit en dan. Nauči ga narediti kruh in bo sit celo življenje.
Nianana95
05. 10. 2022 19.31
+11
Ampak beseda učiti in s tem povezano delo, tam ne gre najbolj v veljavo. Žal.
Korintos11
05. 10. 2022 19.20
+6
Ladja za ladjo gre v Afriko iz Ukrajine z pšenico, kje je, zakaj so lačni?
Majda Navotnik
05. 10. 2022 19.28
+9
Sigurno ne na pravi kraj. Njih hrana ne bo dosegla, vojne dibičkarje pa.
Anakin white
05. 10. 2022 20.26
+3