Bolgarija in Romunija, ki sta članici Evropske unije od leta 2007, si že več kot desetletje prizadevata za sprejem v območje brez sistematičnega nadzora na notranjih mejah. Evropska komisija je ocenila, da že od leta 2011 izpolnjujeta vse pogoje za vstop, a sta odločitev o tem do decembra lani blokirali Avstrija in Nizozemska.
Nazadnje je njun sprejem leta 2022 preprečil veto Avstrije, ki je kot razlog navedla povečanje števila prihodov nezakonitih migrantov po t. i. balkanski poti.
Nizozemska je nasprotovala samo vstopu Bolgarije, a je sredi decembra lani sporočila, da je ta država izpolnila pogoje za vstop v schengensko območje z okrepitvijo varovanja svojih meja in boja proti nezakonitim migracijam.
Avstrija pa je v začetku decembra lani predstavila predlog o t. i. zračnem schengnu za obe državi. V skladu z njim bodo kopenske meje Romunije in Bolgarije obdržale trenutni status, odpravili pa bodo nadzor v pomorskem in letalskem prometu.
'Velik uspeh za obe državi'
Odločitev o datumu umika nadzora na notranjih kopenskih mejah bo sledila pozneje. To je nekoliko razočaralo zlasti avtoprevoznike, ki na meji med obema državama ter na vstop v schegensko območje prek meje z Madžarsko pogosto čakajo tudi več kot osem ur. Avstrijski predlog sta Sofija in Bukarešta kljub temu sprejeli, kmalu zatem so ga soglasno potrdile vse države članice EU.
"To je velik uspeh za obe državi in zgodovinski trenutek za schengensko območje – največje območje prostega gibanja na svetu. Skupaj gradimo močnejšo in enotnejšo Evropo za vse naše državljane," je v soboto sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Z vstopom Romunije in Bolgarije je tako od danes v celoti ali delno v območju schengna 25 od 27 članic EU – izjema ostajata Ciper in Irska –; ter Švica, Norveška, Islandija in Lihtenštajn.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.