Bolgarija voli – bo zmagal prorusko usmerjeni Radev?

Predčasne volitve je januarja razpisal Radev, potem ko so vodilne stranke zavrnile mandat za oblikovanje nove vlade, ki bi nadomestila prejšnjo, ta pa je odstopila zaradi obsežnih protestov proti korupciji. Že od leta 2021 državo pretresa politična nestabilnost, ko je trikratni konservativni predsednik vlade Bojko Borisov odstopil po množičnih protestih, ki jih je spodbudilo nezadovoljstvo zaradi razširjene korupcije in krivic.

Od takrat nobena vlada ni zdržala več kot eno leto, preden so jo zrušili ulični protesti ali zakulisni dogovori v parlamentu, kar je v petih letih privedlo do sedmih neuspešnih predčasnih volitev. To je povzročilo naraščajoče nezaupanje v institucije, apatijo volivcev in upad volilne udeležbe.

Zadnjo politično krizo je sprožil predsednik vlade Rosen Željazkov, ko je lanskega decembra napovedal odstop svojega kabineta, le nekaj minut preden bi parlament moral glasovati o nezaupnici.

Željazkov je odstopil po večtedenskih uličnih protestih proti razširjeni državni korupciji in zaradi načrtovanega proračuna za leto 2026, ki bi povečal prispevke za socialno varnost in nekatere davke, da bi zapolnili primanjkljaj v državnih financah.

Bolgarska tiskovna agencija poroča, da na volitvah pričakujejo več kot 3,3 milijona ljudi, kar predstavlja približno 60 odstotkov volilnih upravičencev, ki živijo v državi.

Anketa bolgarskega raziskovalnega podjetja Alpha Research je še pokazala, da je po osmih volitvah in neuspešnih koalicijah prevladujoče stališče med bolgarskimi državljani (49 odstotkov), da bi morala ena sama stranka imeti večino. Nasprotno pa le 33 odstotkov meni, da vsaka vlada potrebuje nadzor, in še naprej podpira koalicijsko obliko vladanja.

Radev, prorusko usmerjeni nekdanji vojaški pilot in nekdanji bolgarski predsednik iz stranke Progresivna Bolgarija, na teh volitvah kandidira za predsednika vlade, prav tako pa tudi Borisov iz konservativne sredinsko-desne stranke GERB-UDF.

Med drugimi večjimi političnimi strankami, ki sodelujejo na volitvah, so Continue the Change–Democratic Bulgaria, Gibanje za pravice in svoboščine (MRF), Vazrazhdane, BSP, Siyanie, Velichie, MECH, There Is Such a People in ARF.

Po podatkih Alpha Research trenutno vodi Radevova stranka z najvišjo volilno podporo, 34,2 odstotka, sledi ji Borisovov GERB–UDF z 19,5 odstotka.

Druge ankete napovedujejo, da bi prozahodni blok We Continue the Change, ki naj bi zbral 12–14 odstotkov glasov in zasedel tretje mesto, lahko postal možen koalicijski partner Radeva, če ta zmaga. Radev je sicer že izključil zavezništvo z GERB in z MRF, katerega voditelj Deljan Peevski je zaradi korupcije pod sankcijami ZDA in Združenega kraljestva.

Radev se predstavlja kot nasprotnik "zakoreninjene mafije" v državi in njenih povezav z visokimi politiki, poroča AP. Na zadnjem predvolilnem shodu v sredo je obljubil, da bo "odstranil koruptivni, oligarhični model vladanja iz politične oblasti".

Radevova zmaga bi lahko preoblikovala bolgarsko zunanjo politiko, ki so jo doslej v veliki meri narekovale stranke, zveste Evropski uniji. Bolgarija se je januarja letos pridružila evrskemu območju, prejšnji mesec pa podpisala varnostni sporazum z Ukrajino, obema potezama pa je Radev nasprotoval.

"Oblikovalci koalicije so uvedli evro v Bolgariji, ne da bi vas vprašali. In zdaj, ko plačujete svoje račune, se vedno spomnite, kateri politiki so vam obljubljali, da boste v klubu bogatih'," je dejal Radev v odzivu na nezadovoljstvo javnosti zaradi naraščajočih stroškov, poroča tiskovna agencija Reuters.

Radev je tudi odkriti podpornik Kremlja. Sicer je uradno obsodil rusko agresijo v Ukrajini, vendar je tudi večkrat nasprotoval vojaški pomoči Kijevu in namesto tega zagovarja ponovno vzpostavitev pogovorov z Rusijo. "Smo edina članica Evropske unije, ki je hkrati slovanska in vzhodno pravoslavna," je poudaril. "Lahko smo zelo pomemben člen v tem celotnem mehanizmu ... za ponovno vzpostavitev odnosov z Rusijo."