25 let po koncu vojne v BiH: 'Vrata EU so vam odprta, a treba je izvesti reforme'

Po več kot triletni vojni v BiH, ki je terjala več kot 100.000 življenj, je bil 21. novembra 1995 parafiran in nato 14. decembra podpisan daytonski sporazum. Z njim je bila BiH vzpostavljena kot enotna država v mejah nekdanje republike z dvema entitetama – bošnjaško-hrvaško Federacijo BiH in Republiko srbsko.

Poznavalci sporazumu priznavajo pomen za končanje ene najbolj krvavih vojn po drugi svetovni vojni in ohranitev celovitosti države. A po drugi strani je ukoreninil v vojni dosežene delitve na nacionalni osnovi ter vzpostavil  zapletene in potratne strukture oblasti, ki ovirajo odločanje in sprejemanje reform ter pomenijo veliko finančno breme za proračun države.

Po letih pozivov k spremembam sporazuma, predvsem njegove ustave, in neuspešnega vsiljevanja reform s strani mednarodne skupnosti zdaj prevladuje mnenje, da je treba predvsem podpreti državljane BiH, ki želijo spremembe, saj politični eliti status quo odgovarja.

Zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je po današnjem srečanju s člani predsedstva v Sarajevu poudaril, da želi čestitati državljanom BiH za četrt stoletja miru, saj so v tem času pokazali "navdihujočo vzdržljivost". Ob tem "zgodovinskem in pomembnem dnevu tako za BiH kot za Evropo" se moramo po njegovih besedah spomniti vseh žrtev vojne, a obenem tudi izraziti priznanje vsem tistim, ki si vztrajno prizadevajo za spravo, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

V tej luči je pozdravil nedavno skupno izjavo, ki jo je ob obletnici sporazuma sprejelo predsedstvo BiH, ter obenem obžaloval dejstvo, da v državi niso uspeli pripraviti skupne spominske slovesnosti za vse žrtve vojne. Na to ni pristal sedanji predsedujoči predsedstvu BiH, srbski član predsedstva Milorad Dodik.

Izpostavil je, da je prav sprava ena od temeljnih nalog, pri katerih vztraja EU, ko gre za odnose z BiH in njeno evropsko perspektivo. "Želim potrditi podporo prizadevanjem BiH na njeni evropski poti. Prihodnost te države je evropska," je zatrdil in obenem oblasti pozval, naj se osredotočijo na pripravo reform, da bi se lahko ta prihodnost tudi uresničila.

Kot je dejal, danes ni prišel dajat lekcij ali pridigat, a na potezi so oblasti BiH, ki morajo okrepiti prizadevanja. "O statusu kandidatke (za članstvo v EU) bomo lahko resno razpravljali šele, ko bo dosežen napredek pri vseh prioritetah. Poudarjam, da več kot 80 odstotkov prebivalstva BiH podpira evropske integracije," je bil jasen Borrell.

Visoki evropski gost ima danes na programu še ločena srečanja z vodstvom sveta ministrov BiH in obeh domov parlamenta BiH ter obisk sarajevskega Muzeja vojnega otroštva, nato pa bo imel govor z naslovom "Od Daytona proti Bruslju", poroča Hina.

Valentin Inzko, ki je enajst let visoki predstavnik mednarodne skupnosti in posebni predstavnik EU v BiH, je medtem ob današnji obletnici po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA izrazil prepričanje, da je daytonski sporazum prinesel mir v BiH, vendar pa mir ni konec sam po sebi, temveč komaj začetek za državo, ki jo šele gradimo.

Ljudje v BiH si po njegovem želijo nove usmeritve, napredka in konkretnih sprememb, vse to pa je z močno in stalno podporo mednarodnih partnerjev tudi mogoče doseči. "Ljudje v BiH so lahko prepričani, da jim bodo partnerji v mednarodni skupnosti na tej poti stali ob strani," je zatrdil Inzko.