Med državami, ki ne nasprotujejo sankcijam proti Dodiku, tudi Slovenija

Zunanji ministri Evropske unije so danes v Bruslju razpravljali o zaostrovanju razmer v Ukrajini ob ocenah, da je ruska invazija neizbežna. 

Josep Borrell je ob prihodu na zasedanje opozoril, da je poleg Ukrajine še eno žarišče – BiH. "Ne podcenjujte resnosti razmer v BiH," je pozval. V BiH se namreč po njegovih besedah krepi nacionalistična in separatistična retorika, kar ogroža stabilnost in integriteto države. "Ministri morajo sprejeti odločitve, kako ustaviti to dinamiko in preprečiti, da država razpade na koščke. Položaj je kritičen, ministri bodo morali sprejeti odločitve," je dejal.

Zunanji ministri EU so se po njegovih besedah danes pogovarjali o tem, kako ohraniti ozemeljsko celovitost, suverenost in enotnost BiH. Politične voditelje v državi so pozvali k odgovornosti za ohranitev ustave in državnih institucij. "V EU ni prostora za razdeljeno BiH," je poudaril. Tisti, ki si za to prizadevajo, so po njegovih besedah v veliki zmoti ter ropajo ljudi blaginje in evropske perspektive.

EU je po njegovih navedbah pripravljena uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, torej tudi odtegniti finančna sredstva in uvesti sankcije proti odgovornim za spodkopavanje enotnosti države. A slednje bodo uporabili v skrajnem primeru, raje bi videli dialog in dogovor za zagotovitev reform, bistvenih za oktobrske volitve, je še poudaril Borrell po koncu zasedanja.

Slovenija, Slovaška in Grčija niso nasprotovale sankcijam proti Dodiku

Na vprašanja o slovenskem stališču glede sankcij zaradi spodkopavanja enotnosti v BiH je zunanji minister Anže Logar tudi tokrat izpostavil potrebo po strpnem dialogu in umiritvi razmer ter prizadevanji EU za izvedbo reform v BiH ob jasni evropski perspektivi države. Ob tem je poudaril še, da je potekala danes le splošna razprava o BiH brez konkretnih sklepov. Glede možnosti zamrznitve evropskih sredstev pa je dejal, da gre za postopek komitologije, v okviru katerega članice nimajo pristojnosti, temveč o tem odloča Evropska komisija.

A kot poroča Oslobođenje, je sklep današnjega srečanja spoznanje, da srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik očitno izgublja zaveznike v državah, ki do zdaj niso podpirale predloga za uvedbo sankcij proti njemu. Kot je za portal Klix.ba povedal dobro obveščeni vir v Bruslju, namreč tri države – Slovenija, Grčija in Slovaška – danes niso izrazile nasprotovanja uvedbi sankcij. Slovensko stališče je po njihovem mnenju za Dodika še posebej boleče, saj se Slovenija na čelu s premierjem Janezom Janšo pogosto omenja kot ena Dodikovih "partneric", ki uvedbe sankcij ne podpira, temveč meni, da je težave treba reševati z dialogom. 

Medtem sta se Nemčija in Nizozemska, tako kot doslej, danes najbolj vneto zavzemali za hitro ukrepanje proti tistim, ki s svojo politiko spodkopavajo Daytonski mirovni sporazum in destabilizirajo razmere v državi. Glede vprašanja sankcioniranja so bili ostri tudi predstavniki Avstrije in Romunije, še poroča Klix.ba.

Državi, ki še vedno javno nasprotujeta uvedbi sankcij proti Dodiku, pa sta Madžarska in Hrvaška. 

Kot je znano, se BiH po ocenah EU zaradi odcepitvenih korakov v Republiki srbski, ki pomenijo nesprejemljivo kršenje ustavnega okvira države in ogrožajo njeno prihodnost v Uniji, sooča z najresnejšo krizo od konca vojne leta 1995.

Konec marca naj bi bil sprejet pravni okvir za sankcije Evropske unije, ki se sprejema vsako leto. Če se vse članice ne bodo mogle dogovoriti o sankcijah, bodo države postopek začele posamezno. 

Volitve v BiH so oktobra, volilnega sistema pa se v skladu z uveljavljenimi standardi ne sme spreminjati manj kot šest mesecev pred volitvami, pojasnjujejo viri. Poteka pa po neuradnih informacijah postopek sprejemanja sankcij v obliki zamrznitve predpristopne pomoči za BiH, ki naj bi se sklenil sredi tedna.