Hrvaška policija je skupaj z Uradom za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (USKOK) v obsežni akciji na območju Splita, Kaštelov in otoka Brača prijela najmanj šest ljudi. Aretacije so sledile dlje časa trajajoči preiskavi goljufanja s parcelami na atraktivnih lokacijah in pranja denarja, ki je stekla po namigu francoske tajne službe, poroča Slobodna Dalmacija.
Med prijetimi so po njihovih neuradnih informacijah arhitekt, geodet, pa tudi razvpita nekdanja direktorica urada za prostorsko načrtovanje in gradnjo v Supetru Snežana Bralić, ki danes tam deluje kot svetovalka. Sodelovali naj bi v kriminalni združbi, ki je poskrbela, da so atraktivna zemljišča v nedotaknjenih zalivih na Braču, predvsem v okolici Milne, postala zazidljiva. "Lahko vam potrdim, da je policija v sredo zjutraj mojo stranko obiskala na njenem delovnem mestu, več pa vam ne morem povedati," je komentiral odvetnik Bralićeve Dean Rahan.
Primer se je začel razpletati že pred leti, ko je francoska tajna služba DGSE hrvaške kolege opozorila na primer francoskega državljana, ki naj bi z nakupom parcele na otoku Braču preko fiktivnega podjetja opral več milijonov evrov. Na sporno dogajanje je glasno opozarjal tudi župan Milne Frane Lozić, ki je bi zaradi tega deležen groženj s smrtjo in je celo potreboval policijsko zaščito.
Februarja letos je za oddajo Preverjeno na hrvaški Novi TV pojasnil, kako so potekali sporni posli. Najprej naj bi domnevni investitorji – šlo je za prebivalce širšega območja Splita – zahtevali legalizacijo neobstoječega objekta. Sledilo je dokazovanje, tudi s kartonskimi maketami, da je bila na črno zgrajena stavba postavljena pred 21. junijem 2011, kar pomeni, da jo je v skladu s hrvaškim zakonom mogoče legalizirati. V arhitekturnem biroju so izdelali lažne posnetke stanja na terenu, dokumentom pa so priložili tudi lažne geodetske posnetke. Vlogo je obravnaval urad v Supetru, kjer se krog zaključi in spet pridemo do prej omenjene Snežane Bralić.
Investitorji so nato zemljišča kot zazidljiva za več milijonov evrov prodali naprej, in sicer različnim tujim podjetjem v lasti francoskih državljanov. Novi lastniki bi začeli postopek za nadomestno gradnjo, o čemer bi spet odločala Bralićeva.
Lazić je navdušen, da so se institucije države končno prebudile in da bo zgodba, kot se zdi, dobila epilog. "Zdaj me pri vsem skupaj najbolj skrbi, kdo bo povrnil škodo ljudem, ki so odkupili ta zemljišča. Dobili so dovoljenja za nadomestne gradnje in imajo vse papirje, da lahko gradijo. Samo na območju Milne je po mojih podatkih devet takšnih parcel in objektov, gre pa za milijone evrov," je komentiral za Slobodno Dalmacijo.
Da se dogaja nekaj spornega, je spoznal, ko je na njegovo mizo prišla zahteva za obračun komunalnega prispevka, kar je eden zadnjih dokumentov, ki jih mora pridobiti investitor, preden mu izdajo dovoljenje za nadomestno gradnjo. "Ko sem od urada za prostorsko načrtovanje dobil ta dopis, sem najprej pomislil, da je to zmota ali šala. Vse življenje živim v Milni in poznam vsako ped svoje občine, zato dobro vem, da na teh lokacijah nikoli ni bilo zgradb," je pred letom in pol razlagal za Dalmacijanews. Dodal je še, da so se "kot strela z jasnega" pred njim znašle zahteve za legalizacijo – ne hiš, ampak ogromnih stavb. Gre za nedotaknjene zalive Joja, Smokvina in Špacamiža v okolici Milne, še poroča Slobodna Dalmacija.
Osumljeni naj bi jutri stopili pred sodnika.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.