Alexandre de Moraes, sodnik poročevalec na sojenju proti Jairu Bolsonaru, je na začetku obravnave potrdil, da je nekdanji predsednik "poskušal vzpostaviti izredno stanje in pravo diktaturo", ko je sprožil domnevni upor, da bi ostal na oblasti, potem ko je leta 2022 izgubil na predsedniških volitvah proti levičarju Luizu Inaciu Luli da Silvi.
ZDA so zaradi sodnega pregona Bolsonara uvedle povračilne ukrepe proti Braziliji in med drugim sankcionirale Moraesa. Sodnik je v luči velikega pritiska, ki ga ameriški predsednik Donald Trump izvaja na Brazilijo, danes dejal, da bo vrhovno sodišče delovalo "neodvisno od notranjih ali zunanjih groženj in prisile", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
O usodi nekdanjega predsednika odloča pet sodnikov vrhovnega sodišča. Ti bodo v osmih obravnavah, ki jih bo prenašala televizija, odločali o odgovornosti Bolsonara in še sedmih soobtoženih, vključno z več nekdanjimi ministri in generali.
Sodbe naj bi bile znane do 12. septembra. Bolsonaru, ki je državo vodil med letoma 2019 in 2022, v primeru obsodbe grozi več kot 40 let zapora.
Bolsonarovi odvetniki so trdili, da obtožbe proti nekdanjemu predsedniku temeljijo na "izkrivljenih interpretacijah" in da zanje ne obstajajo prepričljivi dokazi.
70-letni Bolsonaro se današnje obravnave ne udeležuje iz zdravstvenih razlogov, so pojasnili njegovi odvetniki. V prestolnici Brasilia so sicer v luči sojenja poostrili varnostne ukrepe.
Po poročanju britanskega časnika Guardian je to prvič v zgodovini Brazilije, da so nekdanji predsednik in najvišji vojaški predstavniki postavljeni pred sodišče zaradi poskusa spodkopavanja demokracije v državi
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.