Johnson podpisal sporazum o brexitu: 'To je fantastičen trenutek'

Natančno teden dni pred dnevom D, ko bo Združeno kraljestvo zapustilo Evropsko unijo, sta predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel tudi uradno podpisala dogovor o brexitu. "Stvari se bodo neizogibno spremenile, vendar bo naše prijateljstvo ostalo. Začenjamo novo poglavje kot partnerji in zavezniki," je ob tem dejal Michel. S tem sta predsednika odprla pot ratifikaciji dogovora v Evropskem parlamentu, ki bo to predvidoma storil v sredo. Britanski premier Boris Johnson je sporazum podpisal z von der Leynovo in Michelom, to pa označil za novo poglavje v zgodovini države.

Dogovor med Združenim kraljestvom in EU šteje skoraj 600 strani, med drugim ureja prihodnje pravice državljanov, 33 milijard funtov (39 milijard evrov) finančnih obveznosti do EU ter prihodnjo ureditev meje z Irsko. Združeno kraljestvo bo sicer do konca 2020 ostalo del enotnega evropskega trga, ne bo pa več imelo vpliva na odločitve znotraj EU.

Čeprav so opozicijske stranke britanskega premierja pozvale k podaljšanju prehodnega obdobja – zaprosijo lahko za dveletno podaljšanje, pa ta vztraja, da bo 11 mesecev dovolj za vse prilagoditve in oblikovanje novega trgovinskega dogovora z EU.

Na Otoku bodo brexit obeležili s proslavami in spominskim kovancem

Britanska vlada se bolj kot s podrobnostmi dogovora z EU te dni, zdi se, ukvarja s tem, kako bo obeležila 31. januar – dan, ko bo Združeno kraljestvo zapustilo Evropsko unijo. Vlada obljublja številne slovesnosti. Premier Johnson je pred dnevi v enem svojih televizijskih nastopov izrazil podporo ideji, da bi ta veliki dogodek za državo pospremili s simboličnim zvonjenjem Big Bena v Londonu, ki je tiho že od leta 2017. A to je misija nemogoče, saj znameniti zvonik z uro še vedno obnavljajo. Za postavitev začasnega mehanizma, ki bi sprožil zvonjenje zvonca, pa bi potrebovali najmanj 500.000 funtov (587.000 evrov). Zagreti podporniki brexita so sprožili celo spletno kampanjo za množično zbiranje denarja, a je parlamentarna komisija nato opozorila na stroga pravila parlamenta glede finančnih donacij, in da ni zakonske podlage, da bi ta denar sprejeli. Zamisel, ki jo je podpiral tudi premier, se je tako v hipu sprevrgla v farso, čeprav so v nekaj dneh zbrali že več kot 100.000 funtov.

Johnson bo tako na Downing Streetu priredil laserski šov ter po televiziji nagovoril Britance. Okoli parlamenta bodo razobesili britanske zastave. Goreči podporniki brexita pa se bodo zvečer zbrali na Parliament Squaru, kjer eden od glavnih pobudnikov referenduma o brexitu Nigel Farage pripravlja veliko zabavo. Organizatorji pričakujejo, da se bo zbralo okoli 15.000 ljudi.

Ta zgodovinski dan bo Združeno kraljestvo obeležilo tudi z izdajo posebnega spominskega kovanca za 50 penijev, na katerem bo datum 31. 1. 2020 ter zapis: "Mir, blaginja in prijateljstvo z vsemi narodi." Bank of England jih bo izdala kar tri milijone. To je sicer že tretji datum, za katerega so pripravljali spominske kovance.

Evropski parlament bo s pročelja umaknil britansko zastavo in jo pospravil v muzej

Tudi v Bruslju se že pripravljajo na dan D. Evropski parlament bo s simboličnim dejanjem Združenemu kraljestvu sporočil, da sodi v zgodovino. 31. januarja bodo namreč britansko zastavo umaknili s pročelja stavbe Evropskega parlamenta in jo prestavili v Hišo evropske zgodovine, piše Politico. Za svoje britanske kolege bodo v Evropskem parlamentu pripravili poslovilno slovesnost že 29. januarja.

Bo Johnsonu uspelo vse izpeljati do konca 2020?

Novi britanski vladi in novemu parlamentu je, kot kaže, uspelo to, kar se je še pred nekaj meseci zdelo nemogoče – da bodo dejansko izpeljali brexit. Medtem nekateri poslanci še vedno opozarjajo, da vlada preveč hiti z izstopom iz EU in da je Johnsonova zahteva, da se proces brexita zaključi do konca 2020, nerealna ter celo škodljiva.

Poročilo britanskega možganskega trusta Institute for Government (Inštitut za vlado) ugotavlja, da 11 mesecev ne bo dovolj, da se podjetja pripravijo na dokončno prekinitev vezi z EU in na nova pravila. Prepričan je tudi, da to še zdaleč ni dovolj časa, da se vpelje nova ureditev meje s Severno Irsko. Prav nasprotno, vzpostavljanje novega odnosa z EU bo zagotovo trajalo več let. Zato so prepričani, da Johnsonu te obljube, da bo Združeno kraljestvo prosto vseh obvez z EU s prihodnjim letom, ne bo uspelo izpolniti.

11-mesečno prehodno obdobje se bo začelo 1. februarja, dan po uradnem izstopu Združenega kraljestva iz EU. V tem času bo Združeno kraljestvo še naprej upoštevalo evropska pravila, hkrati pa bodo potekala naporna pogajanja za nov prihodnji trgovinski sporazum z EU, pa tudi z drugimi državami po svetu. Pri tem jim je denimo Avstralija, s katero si Johnson želi okrepiti trgovinske vezi, že zadala prvi udarec, ko je zavrnila predlog o prostem pretoku ljudi med državama.

Institut for Government prav tako opozarja, da imajo podjetja po navadi na voljo več let, da se pripravijo na nove mednarodne trgovinske sporazume. V primeru brexita pa je jasno, da se bodo pogajanja o novem trgovinskem sporazumu šele začela in najbrž zaključila šele konec leta, kar pomeni, da bodo podjetja imela le nekaj tednov časa, da se prilagodijo novim pravilom. Prav tako opozarjajo, da bo imelo tako kratko obdobje za pogajanje o novem gospodarskem odnosu dveh strani, za posledico površnost, saj se bodo prvenstveno osredotočili le na velike akterje. Številna druga podjetja, predvsem v storitvenem sektorju, pa bodo postavljena na stranski tir, zato bo tam veliko nejasnosti.

Lahko pa se zgodi celo, da se stranema v prehodnem obdobju ne bo uspelo dogovoriti glede prihodnjega trgovinskega odnosa. Posledice za britansko (in evropsko) gospodarstvo pa bi v tem primeru bile enake, kot če bi iz EU odšli brez dogovora.

Stroški brexita že skoraj dosegli stroške članstva v EU

Združeno kraljestvo torej po 47 letih zapušča članstvo Evropske unije. Slaba polovica Britancev sicer to odločitev obžaluje, hkrati pa so si mnogi oddahnili, da bo konec visenja v zraku in negotovosti. Zagovorniki brexita so kot eden glavnih argumentov za izhod iz EU omenjali visoke stroške, ki ga takšno članstvo Britancem predstavlja. Toda izračuni so pokazali, da je brexit doslej Otočane stal že toliko kot vsi izdatki za članstvo v 47 letih.

Pri Bloombergu so namreč izračunali, da se je britansko gospodarstvo zaradi negotovosti od usodnega referenduma o brexitu leta 2016 skrčilo za 130 milijard funtov (154 milijard evrov), do konca leta 2020 pa naj bi se skrčilo še za 70 milijard funtov (83 milijard evrov), skupaj torej za najmanj 200 milijard funtov (237 milijard evrov). To pa je že številka, ki dosega izdatke Združenega kraljestva za 47 let članstva v EU. Podatki namreč kažejo, da so Britanci v proračun EU med letoma 1973 in 2020 vložili 215 milijard funtov (254 milijard evrov).