Britanske skrbi zaradi brexita: zamude pri dobavah, slabše delo policije ...

Manj kot 45 dni pred iztekom prehodnega obdobja, v katerem Združeno kraljestvo še ostaja v carinski uniji in na notranjem trgu EU, se tako za Britance kot za državljane EU ni kaj dosti spremenilo. Več kot štirje milijoni Evropejcev, ki nameravajo ostati na Otoku tudi po 31. decembru 2020, so si že uredili status. Tisti, ki lahko dokažejo, da so tam živeli še pred iztekom letošnjega leta, imajo sicer za urejanje statusa časa še do konca junija 2021. Podobno si mora večina Britancev, ki želi v EU nemoteno bivati tudi po prehodnem obdobju, urediti potrebno dokumentacijo v državah EU.

Covid-19 je sicer brexit potisnil v "tretji" plan (za zdravstveno in gospodarsko krizo). Zdi se, kot da se "navadni državljani" nekako še ne zavedajo, da jih v primeru, da strani ne dosežeta dogovora, po novem letu najverjetneje čakajo motnje pri dobavi blaga ter zelo verjetno višje cene določenih izdelkov, med drugim sadja, zelenjave in zdravil. O potovanjih pa večina ta hip tako ali tako niti ne razmišlja, saj pandemiji še ni videti konca. 

Šefi britanske policije opozarjajo, da bi lahko ostali brez dostopa do pomembnih informacij

Britanske oblasti bi lahko brez dogovora z EU po 31. decembru izgubile dostop do skoraj vseh orodij (baz podatkov in sistemov obveščanja), ki jih uporabljajo evropske policije in varnostni organi, je opozoril predsednik sveta vodij britanske nacionalne policije Martin Hewitt. V pismu, ki ga je naslovil na britansko predsednico odbora za notranje zadeve Yvette Cooper, je opozoril, da bodo v primeru brexita brez dogovora ostali brez dostopa do schengenskega informacijskega sistema (SIS II), kar bo imelo velike posledice za operativnost britanske policije. SIS II je sistem za izmenjavo podatkov znotraj schengenskega območja, s pomočjo katerega si države članice delijo informacije o osumljencih kriminalnih dejanj, izgubljenih predmetih in drugih informacijah, ki pomagajo pri policijskem delu na območju EU. Če ostanejo brez dostopa, se bo britanska policija lahko zanašala zgolj na Interpol, ki pa je po besedah Hewitta veliko počasnejši in nima vseh zmogljivosti, ki jih nudi SIS II.

Gre za resno in zaskrbljujoče vprašanje, ki bo zmanjšalo varnost države po 31. decembru, je dejala Cooperjeva. Po podatkih britanske nacionalne kriminalistične službe (National Crime Agency) je britanska policija doslej pogosto uporabljala sistem SIS II. Do 31. decembra 2019 so britanske oblasti s pomočjo sistema izdale kar 4,6 milijona opozoril v povezavi s posameznimi osebami in predmeti. 

Britanska policija bi prav tako lahko izgubila dostop do programa za izmenjavo in primerjavo vzorcev DNK ter evropskega sistema informacij o kazenskih evidencah (ECRIS), kar bo prav tako otežilo in upočasnilo delo tamkajšnje policije. Pridobivanje podatkov iz kazenskih evidenc bi se lahko podaljšalo s šestih na 66 dni, je opozoril Hewitt. Prav tako pa se bo spremenil način, kako si lahko strani izmenjujeta vojaške informacije. 

Božična darila bi lahko zamujala, po novem letu bi lahko bilo še slabše

Ena "prvih" stvari, ki jih bodo morda občutili Britanci in je delno posledica bližajočega se konca prehodnega obdobja, so morebitne zamude pri spletnih naročilih. Božična darila, ki jih Britanci letos zaradi covida-19 še v večji meri naročajo po spletu, morda ne bodo prišla pravočasno, je namreč za Sky News opozoril predsednik britanskega združenja avtoprevoznikov Rod McKenzie. 

Večja britanska pristanišča, tudi največje med njimi, Felixstowe v Suffolku, so močno preobremenjena, tako zaradi dobav zaščitne opreme za boj proti koronavirusu kot tudi zato, ker si številna britanska podjetja pripravljajo zaloge materiala, da bodo po novem letu čim lažje prebrodila prvi šok po morebitnem brexitu brez dogovora. Povečano povpraševanje po spletnih naročilih zaradi zaprtih trgovin pa pomeni še dodaten pritisk v času, ko je ladijska in transportna industrija že tako močno obremenjena.

"Stanje se slabša. Tudi če se bodo ukrepi 2. decembra sprostili in bomo Felixstowe izpraznili, bomo še vedno pred velikim izzivom v času božiča," je opozoril McKenzie in dodal, naj tisti, ki bi si radi zagotovili še pravočasno dostavo božičnih daril, svoja naročila oddajo čim prej. Zaradi pomanjkanja prostora v pristaniščih morajo sicer že zdaj zavračati tovorne ladje. Prejšnji teden se je morala tajvanska ladja obrniti in zasidrati v Rotterdamu na Nizozemskem, ker v britanskem pristanišču vsaj 10 dni ne bodo imeli na voljo odlagalnega mesta. 

"Trenutno čaka v pristanišču na odvoz 11.000 zabojnikov z zaščitno opremo s Kitajske. Veliko robe je obtičalo na ladjah, ker je ne morejo raztovoriti, tovornjaki pa je ne morejo odpeljati. Celoten sistem se razkraja," je opozoril McKenzie in dodal, da se bodo zamude pri dobavi blaga poznale tako pri veleprodajalcih kot tudi pri majhnih podjetnikih. Skrbi pa ga, da bi se lahko januarja zaradi brexita in morebitnega carinjenja stanje le še poslabšalo.

Britanska logistična podjetja zaradi brexita iščejo poceni delovno silo v Romuniji in Indiji

Če bodo morali pošiljke hrane in rastlin iz EU v pristaniščih fizično pregledovati in cariniti, kot to trenutno velja za tretje države, bo to misija nemogoče, pa opozarjajo v združenju britanskih pristanišč (British Port Association). Številna pristanišča namreč za to nimajo niti dovolj prostora niti kadra. 

Opozarjajo tudi, da vlada še ni pripravila programske opreme, s katero naj bi omogočili lažji prehod meje za tovorni promet. Ta naj bi bila na voljo šele dva tedna pred novim letom. "Pridobivanje informacij, ki jih potrebujemo od vlade, je prava agonija," je za Sky News dejal Richard Ballantyne, izvršni direktor BPA.

Eden od glavnih razlogov, zakaj polovica Britancev podpira brexit, je obljuba, da bo več delovnih mest na voljo Britancem, ker bo manj migracij. Vendar pa je ironija v tem, da zaradi več birokracije pri uvozu in izvozu iz Združenega kraljestva, ki se obeta po brexitu, britanska logistična podjetja iščejo delovno silo v Romuniji in Indiji. Povpraševanje po kadru, ki je usposobljen za urejanje dokumentacije, potrebne za uvoz in izvoz blaga, se je namreč močno povečalo, posledično pa so se dvignile tudi plače, ki jih zahtevajo britanski usposobljeni cariniki. Kot so priznali v enem od podjetij, lahko namesto enega zaposlenega Britanca za isto delo najamejo šest ali sedem Indijcev. 

Po 1. januarju bodo po ocenah logistične industrije letno morali izpolniti na stotine milijonov dodatnih carinskih deklaracij, kar bo logistična podjetja stalo približno 13 milijonov funtov (15 milijonov evrov). Problematike s pomanjkanjem ustrezne delovne sile na področju carinjenja se zavedajo tudi v vladi, ki je sicer podjetjem za usposabljanje novih kadrov ponudila 84 milijonov funtov (94 milijonov evrov), a imajo kljub temu težave s pridobivanjem domačega kadra, saj so doslej za ta namen porabili le tretjino sredstev.

Rekordno število Britancev ima pozitivno mnenje glede EU

Zanimivo pa je, da so se številni Britanci v času koronakrize začeli zavedati, kako pomembna je povezanost z Evropsko unijo. Zadnja javnomnenjska raziskava, ki jo je opravil raziskovalni center Pew, je namreč pokazala, da je mnenje Britancev o Evropski uniji najboljše v zgodovini merjenja. Kar 60 odstotkov vprašanih je namreč dejalo, da imajo pozitivno mnenje o EU, kar je za šest odstotnih točk več kot v lanskem letu. 

Je pa precejšnja razlika med tem, kako na EU gledajo različne generacije Britancev. Evropski uniji so najbolj naklonjeni Britanci med 18 in 29 letom starosti (71 odstotkov), medtem ko je med starejšimi od 50 let veliko manj tistih, ki so ji naklonjeni (49 odstotkov). Ugotovili so tudi, da je podobna razlika v odnosu do EU tudi med visoko izobraženimi in manj izobraženimi ter med anketiranci, ki se identificirajo z bolj levo oziroma desno politiko. 

Zanimivo je tudi, da Britanci bolj zaupajo nemški kanclerki Angeli Merkel (zaupa ji 76 odstotkov Britancev) in francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu (zaupa mu 64 odstotkov vprašanih Britancev), kot pa lastnemu premierju Borisu Johnsonu, ki mu zaupa le 51 odstotkov anketirancev.