Brezplačna dovoljenja za onesnaževanje v vrednosti 98,5 milijarde evrov so v preteklih devetih letih dobila predvsem podjetja v energetsko invazivnih sektorjih, na primer v jeklarstvu, cementninarstvu, industrijah, ki se ukvarjajo s kemikalijami, in v letalski industriji. Kot kažejo analize Carbon Market Watch iz leta 2021, pa so ravno te industrije med leti 2008 in 2001 ustvarile "nepričakovane dobičke v vrednosti 50 milijard evrov".
Poleg tega je WWF ob izidu poročila dejal, da onesnaževalci, ki so prejeli brezplačne dovolilnice, teh niso v celoti porabili ampak so jih prodali naprej, s tem pa celo zaslužili. Med državami, ki so imele največji dobiček od prodaje presežnih brezplačnih kuponov, so Španija, Nemčija, Francija in Italija, pred izstopom iz Unije je bila med njimi tudi Velika Britanija, povzema Guardian.
Kot kaže poročilo, kjer je WWF predstavil podatke, pa je Unija v letih od 2013 do 2021 izdala več 'brezplačnih' kot plačljivih emisijskih kuponov. Podjetja, ki so kupone morala plačati sama, so jih v devetih letih kupila za 88,5 milijonov evrov, med njimi so predvsem elektrarne na premog in plin. Poleg tega so tudi nekatera industrijska podjetja, ki so morala kupiti dovoljenja za ogljik, kasneje prejela vladna nadomestila.
'Brezplačne dovolilnice spodkopavajo sistem'
Evropska Unija sicer kupone opisuje kot "temeljni kamen politike EU za boj proti podnebnim spremembam in učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov". Število izdanih dovoljenj za ogljične emisije je vsako leto manjše, kar seveda dvigne ceno kupona, to pa naj bi podjetja prisililo k zmanjšanju izpustov. Od njihove uvedbe leta 2005 so se emisije ogljika zmanjšale za 37 odstotkov. K temu je pripomogel tudi porast uporabe obnovljive energije, je skupina zapisala v poročilu.
Toda zaradi izdajanja brezplačnih dovolilnic za izpuste zmanjšanje v velikih industrijah ni tako opazno, brezplačne dovolilnice celo spodkopavajo celoten sistem, so zapisali. Analiza je tudi pokazala, da Unija tretjino prihodkov, zbranih s prodajo kuponov, ni porabila za podnebne ukrepe.
Unija bi brezplačne pravice ukinila, a šele v roku 14 let
A v vrhu EU naj bi med parlamentom, svetom in komisijo potekala dogovarjanja o ukinitvi brezplačnih pravic, kar naj bi se sicer zgodilo šele med letoma 2032 in 2036. Prvotno so bile uvedene, da bi preprečile selitev visoko onesnaževalskih podjetij izven EU in da bi se lahko podjetja izognila davkom na ogljik, a po mnenju skupine WWF to ni več dovoljšen razlog, prav tako gre le za domneve Unije, ki niso dokazane.
"Analiza je pokazala, da kuponi zadnjih deset let temeljijo na načelu 'onesnaževalec ne plača', s čimer se izgubi tudi milijarde in milijarde prihodkov, ki bi jih lahko vložili v razogljičenje," je povedal glavni avtor poročila Romain Laugier. Zato se tudi zavzema, da bi Unija brezplačno podeljevanje pravic za izpust odpravila že prej. "Medtem bi morala zagotoviti, da se podjetja, če in ki kupone prejmejo, res zavzemajo za zmanjševanje svojega izpusta ogljika," je še dodal.
Kritičen je bil tudi Alex Mason, prav tako član skupine WWF. "Če se davkoplačevalci odrečejo več deset milijardam prihodkov vsako leto, naj se te vsaj porabijo za vlaganje v tehnologije za razogljičenje, ne pa ustvarjanje dobička podjetij," je dejal.
Denar naj gre za varovanje okolja, saj zmanjkuje časa
V raziskavi so ugotovili, da so zneski, ki jih zbira sistem EU za trgovanje z izpusti (ETS), vsako leto višji. K temu je doprineslo tudi okrevanje industrij po koronavirusni krizi. Letos naj bi ETS do konca leta zbral približno 33 milijonov evrov. WWF se zavzema, da bi vsi prihodki šli za namene varovanja okolja, a je v zadnjih devetih letih 25 milijard od prodaje steklo v državne blagajne. Nadaljnjih 12 milijard evrov se je porabilo za novo infrastrukturo za fosilna goriva, med drugim v Nemčiji, Poljski, Madžarski, Češki in Hrvaški. Naložbe so označili za 'vprašljive'.
"Časa, da temperaturo globalnega segrevanja ustavimo in ohranimo na 1,5 stopinje Celzija, nam zmanjkuje," so še opozorili in zaključili, da izsledki poročila kažejo, da je izdajanje brezplačnih dovoljenj za ogljične izpuste politični lapsus. "Kako bomo porabili javni denar, ki se sedaj porablja za izdajo teh dovoljenj, je ključnega pomena," sta še dodala člana skupine. Evropska Komisija se na poročilo še ni odzvala.
KOMENTARJI (36)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.