2°C

Britansko sodišče odredilo, da Julian Assange ostaja v priporu

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
AVTOR
Kaya Kamenarič /STA /
KOMENTARJI
4
Britanska sodnica Vanessa Baraitse je odločila, da ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange ostaja v priporu. Ocenila je, da bi, če bi mu odobrili varščino, lahko zbežal. Medtem so ZDA potrdile, da so vložile pritožbo na odločitev glede zavrnitve izročitve Assangea.

49-letni Avstralec bo tako ostal v londonskem zaporu Belmarsh, kjer je že leta 2012, ko je vstopil v ekvadorsko londonsko veleposlaništvo, da bi se izognil izročitvi Švedski, odslužil 50-tedensko kazen. Assangeu očitajo vohunjenje in objavo več tisoč tajnih dokumentov, če bi ga v ZDA spoznali za krivega, mu grozi 175 let zapora. 

Okrožna sodnica Vanessa Baraitser je sicer že v ponedeljek presodila, da ustanovitelja WikiLeaksa zaradi njegovega duševnega zdravja in suma na samomorilnost ni mogoče zakonito izročiti ZDA. Kot je pojasnila, so se tako odločili zaradi pogojev, ki bi ga čakali v ZDA, med drugim je obstajala tudi grožnja samomora. Danes pa je ocenila, da lahko Assange v Belmarshu dobi primerno zdravstveno oskrbo. Obstaja pa tudi nevarnost, da bi Assange tako kot v preteklosti skušal zbežati, če bi mu odobrili varščino.

Odvetnik ZDA je danes med zaslišanjem glede varščine potrdil, da so se že pritožili na odločitev glede zavrnitve izročitve. "Kar se tiče pravičnosti, morajo imeti ZDA možnost pritožbe na odločitev. Če gospod Assange med tem procesom zbeži, potem bodo izgubili to možnost,"je pojasnila sodnica. Proti odločitvi glede varščine je še možna pritožba. 

Odgovorni urednik Wikileaksa Kristinn Hrafnsson, ki je nad odločitvijo ogorčen, je že napovedal, da se bodo Assangeovi odvetniki verjetno pritožili. Tudi Assangeova partnerka in mama njunih otrok Stella Moris je označila odločitev za razočaranje. "Pozivam pravosodno ministrstvo, naj opusti vse obtožbe, predsednika ZDA pa, da pomilosti Juliana,"je dodala.

Odgovorni urednik Wikileaksa Kristinn Hrafnsson, ki je nad odločitvijo ogorčen, je že napovedal, da se bodo Assangeovi odvetniki verjetno pritožili.
Odgovorni urednik Wikileaksa Kristinn Hrafnsson, ki je nad odločitvijo ogorčen, je že napovedal, da se bodo Assangeovi odvetniki verjetno pritožili.FOTO: AP

Odvetnica Clair Dobbin, ki predstavlja ZDA, je medtem danes med zaslišanjem glede varščine potrdila, da so se že pritožili na odločitev glede zavrnitve izročitve. Pred sodiščem se je danes zbralo več deset podpornikov ustanovitelja Wikileaksa, ki so pozivali k njegovi izpustitvi.

Do zavrnitve varščine je bila danes kritična tudi mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International. "Današnja odločitev, da se Julianu Assangeu zavrne prošnjo za varščino, prikazuje, da je trajajoč pripor arbitraren," je sporočil direktor evropskegaAI Nils Muižnieks. Po njegovem je jasno, da Assangea niti ne bi smeli pripreti. "Obtožbe proti njemu so politično motivirane in britanska vlada ne bi smela prostovoljno pomagati ZDA pri njihovem vztrajnem preganjanju Assangea,"je dodal.

PREBERI ŠE
Britansko sodišče razsodilo: Assange ne bo izročen ZDA

Ustanovitelj WikiLeaksa je v ponedeljek sicer dosegel veliko zmago proti ameriškim oblastem, ki so mu očitale zaroto in kršitev zakona o vohunjenju. Njegovi zagovorniki in odvetniki so že prej zatrdili, da je bilo njegovo zdravje načeto in ogroženo v zaporu, saj trpi zaradi težav z dihali in je nagnjen k depresiji. Opozarjali so tudi, da obstaja nevarnost samomora, če ga izročijo ZDA in obsodijo na trajno zaporno kazen. Kljub temu je britansko sodišče danes odredilo, da ostaja v priporu.

ZDA so Assangea leta 2010 obtožile v 18 zadevah zaradi uhajanja 500.000 tajnih dokumentov. Trdijo, da je Assange zaupne podatke o ameriških vojaških operacijah v Afganistanu in Iraku aktivno zbiral od nekdanje vojaške obveščevalne analitičarkeChelsea Manning, ki je pridobila na tisoče strani tajnega gradiva in mu predala informacije zunanjega ministrstva, poročila o pomembnih dejavnostih v Iraku in informacije o zapornikih v zalivu Guantanamo, še poroča CNN.

Odločitev o izročitvi je bila sprejeta po več kot desetih letih mednarodnih pravnih zapletov in polemik. Assangeevi odvetniki in privrženci pa že dolgo trdijo, da so odredba o izročitvi in obtožbe zoper njega politično motivirani in da bi, če bi bili izvedeni, vplivali na svobodo tiska tako v ZDA kot tudi Veliki Britaniji.

Koronavirus pasica november