Bruselj bi za 'novo dobo Evrope' rezal 2000 milijard evrov vredno pogačo

"To je proračun za novo dobo, ki ustreza evropskim ambicijam. Ki obravnava evropske izzive. Ki krepi našo neodvisnost," je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen še pred novinarsko konferenco zapisala na Twitterju, kjer je objavila grafiko z napisom dva bilijona evrov.

Evropska komisija za obdobje 2028-2034 tako predlaga ambiciozen dolgoročni proračun v višini 2000 milijard evrov, je danes v Evropskem parlamentu povedal evropski komisar za proračun Piotr Serafin. Od tega bo 300 milijard evrov namenjenih evropskim kmetom, 218 milijard manj razvitim regijam, 451 milijard pa spodbujanju konkurenčnosti gospodarstva, je pojasnil.

"Prihodnji večletni finančni okvir (MFF) bo ambiciozen proračun EU v višini 2000 milijard evrov," je na predstavitvi prihodnjega dolgoročnega proračuna EU (MFF) na pristojnem parlamentarnem odboru povedal Serafin.

Kot je pojasnil, bo prihodnji MFF članice med drugim podpiral prek nacionalno-regionalnih načrtov, v katerih bodo določile naložbe in reforme. "Te nam bodo pomagale hitreje in učinkoviteje doseči rezultate na ključnih področjih, od kohezije in regionalnega razvoja do kmetijstva," je povedal.

Po podatkih virov na komisiji gre za nekaj manj kot 2000 milijard evrov v tekočih cenah, kar predstavlja 1,26 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) EU-ja. To je precej več, kot znaša trenutni MFF. Ta je vreden okoli 1,1 odstotka BND oziroma približno 1200 milijard evrov. V trenutnem finančnem obdobju so sicer članicam na voljo še sredstva iz sklada za okrevanje po pandemiji covida-19 (RRF), ki jih je za okoli 800 milijard evrov.

Kot je medtem na novinarski konferenci povedala von der Leynova, bo temu stebru MFF, v središču katerega bosta kmetijska in kohezijska politika, namenjenih 865 milijard evrov.

Od tega bo 300 milijard evrov zagotovljenih - to pomeni, da jih ne bo možno porabiti za druge namene - za podporo evropskim kmetom, vključno z odzivanjem na krize.

"Kmetijstvo bo imelo od tega koristi," je von der Leyen dejala glede nasprotovanja vključitvi financiranja skupne kmetijske politike v te načrte s strani kmetov, ki so se danes zbrali na protestu pred poslopjem komisije. Poleg zgoraj omenjenih 300 milijard evrov bodo namreč lahko kmetijska območja za razvoj izkoristila še druga sredstva iz načrtov.

218 milijard evrov bo medtem v okviru načrtov zagotovljenih za manj razvite evropske regije, je povedala predsednica komisije. Kot so pojasnili viri v Bruslju, bo sicer skupno kohezijski politiki namenjenih okoli 450 milijard evrov, pri čemer pa se bodo sredstva državam in regijam dodeljevala po drugačni metodologiji kot doslej.

Iz nacionalno-regionalnih načrtov se bodo v skladu s predlogom komisije financirali še ukrepi na področju migracij.

Drugi pomemben sestavni del predloga prihodnjega dolgoročnega proračuna so sredstva, namenjena spodbujanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva, ki bodo po besedah Serafina znašala 451 milijard evrov.

Von der Leynova je povedala, da bo poseben Evropski sklad za konkurenčnost, vreden 410 milijard evrov, vključeval program Obzorje Evropa, sredstva za digitalizacijo ter za razvoj čistih tehnologij in razogljičenje.

Poleg tega je v predlogu zakonodajne podlage za večletni finančni okvir določeno, da bo 35 odstotkov celotnega proračuna namenjenega izpolnjevanju okoljskih ciljev, kar nanese približno 700 milijard.

Del sredstev iz sklada za konkurenčnost pa bo namenjen tudi naložbam v obrambo in vesoljske tehnologije, in sicer 131 milijard evrov. To je po navedbah Serafina petkrat toliko kot trenutno.

V okviru tretjega stebra MFF pa je medtem za zunanje delovanje EU, vključno s širitvijo in humanitarno pomočjo, predvidenih 200 milijard evrov, je povedal komisar za proračun. Več podrobnosti o tem bodo v četrtek predstavili pristojni evropski komisarji, vključno s komisarko za širitev Marto Kos.

Glede financiranja samega proračuna, iz katerega bo treba nameniti tudi okoli 25 milijard evrov letno za odplačevanje dolga za potrebe RRF (Evropska komisija se je namreč za njegovo izvajanje zadolževala na finančnih trgih), je predsednica komisije poudarila, da zviševanje nacionalnih prispevkov držav članic ni predvideno.

Bo pa zato treba uvesti nove lastne vire financiranja evropskega proračuna. Bruselj jih predlaga pet, eden od njih bi temeljil na trošarini za tobak in tobačne izdelke.

Komisija bo predlog prihodnjega MFF v petek predstavila ministrom članic EU za evropske zadeve, ki bodo opravili prvo razpravo. Prava pogajanja, v katerih se lahko predlog - vključno z obsegom - še precej spremeni, se bodo začela jeseni. Običajno trajajo vsaj leto in pol.

Močno prenovljena struktura prihodnjega dolgoročnega proračuna je na nasprotovanje naletela sicer že pred objavo predloga, tako s strani držav članic kot Evropskega parlamenta.

Slovenija je med članicami, ki se zavzemajo za ambiciozen obseg proračuna. Pri tem poudarja pomen ohranitve podobne ravni finančnih sredstev za kohezijsko in kmetijsko politiko, sklad za konkurenčnost pa mora odgovarjati tudi na potrebe malih in srednje velikih podjetij.