Energetska draginja skrbi EU: voditelji napovedujejo skupne ukrepe

Kot je v ponedeljek napovedala tiskovna predstavnica komisije Anna-Kaisa Itkonen, sta pristojna podpredsednica Evropske komisije Teresa Ribera in evropski komisar za energijo Dan Joergensen danes v Strasbourgu predstavila sveženj ukrepov na področju energetike, namenjen predvsem pospešitvi naložb v pridobivanje energije iz čistih virov.

"Države članice, v katerih so cene elektrike najnižje, so tiste, ki imajo v energetski mešanici največji delež energije iz obnovljivih virov in čiste energije," je povedala Itkonen.

Cilj ukrepov, ki jih je Bruselj predstavil danes, je po njenih besedah zmanjšati odvisnost od uvoženih fosilnih goriv, ustvariti priložnosti za evropsko industrijo, predvsem pa znižati račune gospodinjstev in podjetij za energijo.

Komisija je sicer ukrepe začela načrtovati že pred zadnjimi pretresi na svetovnih energetskih trgih, povezanih z vojno na Bližnjem vzhodu in zaprtjem Hormuške ožine. Cena nafte je v ponedeljek za nekaj časa prvič po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 presegla 100 dolarjev za 159-litrski sod, draži pa se tudi plin.

EU je sicer po ruski invaziji sprejela niz ukrepov, namenjenih predvsem zmanjšanju odvisnosti od ruskih energentov, februarja lani pa je predstavila tudi akcijski načrt za energijo po dostopnih cenah.

Evropski komisar za energijo Dan Joergensen je države članice EU pozval k znižanju dajatev na energijo, da bi tako znižale račune gospodinjstev za energente. To bi lahko storili tudi, če bi potrošnikom olajšali menjavo dobavitelja energije, je ob predstavitvi svežnja ukrepov na področju energetike povedal pristojni komisar.

"Še vedno je preveč državljanov v Evropi, ki se soočajo s težavami pri plačevanju računov za energijo. Vsako zimo 42 milijonov ljudi ne more ustrezno ogreti svojega doma, milijoni pa si ne morejo privoščiti klimatskega hlajenja poleti," je danes v Strasbourgu ob predstavitvi ukrepov za znižanje računov gospodinjstev za energijo povedal Joergensen.

Eden od teh je znižanje dajatev, s čimer bi lahko evropska gospodinjstva v povprečju privarčevala 200 evrov letno. "Če lahko, znižajte davke na energijo, predvsem na elektriko, tu je velik potencial," je države pozval komisar.

Poleg tega želi Bruselj potrošnikom olajšati menjavo dobavitelja energije, da bi bilo to možno storiti v 24 urah. Če bi to v celoti izkoristili, bi gospodinjstva v povprečju privarčevala 152 evrov na leto, je ponazoril.

Komisija naj bi tako še ta mesec sprejela tehnična pravila, ki bi gospodinjstvom olajšala menjavo dobavitelja, in priporočila glede ključnih pogodbenih pogojev, da bi lažje primerjala različne ponudbe.

Napovedani ukrepi za znižanje stroškov, porabljenih za energijo, in zmanjšanje energetske revščine poleg tega vključujejo spodbujanje sodelovanja v energetskih skupnostih za pridobivanje energije iz obnovljivih virov in okrepitev zaščite potrošnikov pred odklopom iz omrežja.

Del danes predstavljenega energetskega svežnja je še strategija za povečanje naložb v pridobivanje čiste energije, katere cilj je zasebni kapital preusmeriti v krepitev distribucijskih omrežij, razvoj inovativnih tehnologij za pridobivanje energije z neto ničelnimi izpusti ter izboljšanje energetske učinkovitosti.

Evropska investicijska banka (EIB) bo za podporo tovrstnim naložbam v prihodnjih treh letih namenila 75 milijard evrov, je napovedal Joergensen.

V posebni strategiji pa je medtem Bruselj opredelil ukrepe za okrepitev usklajevanja na ravni EU pri razvoju malih modularnih jedrskih reaktorjev, čemur bo do leta 2028 namenjenih dodatnih 200 milijonov evrov.

Energetski sveženj je sicer po besedah komisarja del dolgoročne strategije za odzivanje na energetske krize, kakršni smo trenutno priča zaradi vojne na Bližnjem vzhodu.

"Sveženj smo pripravili še pred krizo, v kateri smo. Vendar pa je ob pogledu na posledice trenutnega dogajanja v Zalivu in na Bližnjem vzhodu povsem jasno, da so točno takšni ukrepi, ki jih predstavljamo in uvajamo zdaj, nujni za preprečevanje podobnih situacij na dolgi rok," je povedal glede vojne med ZDA, Izraelom in Iranom, ki povzroča nihanja cen na svetovnih trgih z energenti.

Kot je dodal, v Bruslju zelo pozorno spremljajo razmere, da bi videli, ali je treba v odziv na trenutno krizo sprejeti izredne ukrepe. Ti bi v vsakem primeru morali biti začasni in ciljno usmerjeni, je poudaril komisar za energijo.

Po navedbah neimenovanega uradnika bi lahko komisija kratkoročne ukrepe v odziv na trenutno dogajanje na energetskem področju predstavila že v kratkem.

Zaradi zaostrenih razmer na svetovnih naftnih trgih, ki jih je sprožil ameriško-izraelski napad na Iran, bo Mednarodna agencija za energijo (IEA) še danes izvedla nujno izredno srečanje 32 držav članic. Ena od glavnih tem srečanja bo znova tudi možnost sprostitve strateških naftnih rezerv.

Izvršni direktor IEA Fatih Birol je napovedal, da bodo članice agencije na sestanku ocenile trenutne tržne razmere in varnost oskrbe z nafto, na podlagi ugotovitev pa sprejele odločitev o morebitni sprostitvi strateških rezerv nafte, poročajo tuje tiskovne agencije.

O tem ukrepu so predstavniki IEA v ponedeljek razpravljali tudi na video srečanju finančnih ministrov skupine industrijsko najbolj razvitih držav G7, pri čemer pa dokončne odločitve o sprostitvi potrebnih zalog niso sprejeli. So se pa strinjali, da bodo uporabili vsa orodja, ki so jim na voljo, če bo treba stabilizirati trg, je po video srečanju povedal francoski finančni minister Roland Lescur. Francija trenutno predseduje skupini G7, ki jo sestavljajo še Kanada, Nemčija, Italija, Japonska, Združeno kraljestvo in ZDA.

Po informacijah IEA ima 32 njenih članic trenutno v lasti približno 1,2 milijarde sodov rezervnih zalog nafte. Zaloge v industriji naj bi obsegale še dodatnih 600 milijonov sodov. IEA je bila pred 50 leti ustanovljena v odziv na takratno veliko naftno krizo. Od tedaj so ukrep sprostitve strateških naftnih rezerv izvedli petkrat.

Voditelji 21 članic EU, med njimi premier Robert Golob, so danes prek videokonference razpravljali o naraščajočih cenah energentov, povezanih z vojno na Bližnjem vzhodu. Strinjali so se, da je treba na vrhu EU prihodnji teden sprejeti začasne ukrepe, ki bodo ciljno usmerjeni in usklajeni, so sporočili iz urada nemškega kanclerja.

Nemški kancler Friedrich Merz, italijanska premierka Giorgia Meloni in belgijski premier Bart de Wever so danes gostili neformalno videokonferenčno srečanje na temo konkurenčnosti evropskega gospodarstva, na katerem je poleg voditeljev 21 članic EU sodelovala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Kot so navedli na spletni strani italijanske vlade, so se v razpravi osredotočili na kratko- in srednjeročne posledice konflikta na Bližnjem vzhodu za svetovne energetske trge ter na možne ukrepe, s katerimi bi lahko zajezili naraščanje cen energentov.

Cene energentov so opredelili kot prednostno področje pri zagotavljanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Pri tem so se strinjali, da je treba na vrhu EU 19. marca, ko se bodo v Bruslju sestali voditelji vseh 27 članic, sprejeti odločitve. Ukrepi pa morajo biti začasni, dobro usklajeni in ciljno usmerjeni, so sporočili iz urada kanclerja Merza.

Merz se je zavzel za pospešitev revizije sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), Melonijeva pa je pozvala k zaustavitvi izvajanja ETS na področju proizvodnje energije, dokler ne bi opravili celovitejše revizije oziroma reforme sistema.

Premier Golob je medtem po navedbah njegovega kabineta v razpravi poudaril, da lahko posledice razmer na trgu z energenti zaenkrat uspešno blažimo z ustreznimi nacionalnimi ukrepi. Ne glede na to, da se cene na trgu začasno umirjajo, pa je treba v naslednjih dneh razmere na Bližnjem vzhodu pozorno spremljati, je dodal.

V primeru večjih sprememb na področjih cen in zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom, ki sta ključni za evropsko gospodarstvo, se bo treba ustrezno odzvati tudi na ravni EU, so njegove besede še povzeli v kabinetu predsednika vlade.

Premierji in predsedniki 21 držav članic unije so se po navedbah italijanske vlade strinjali, da bodo pred zasedanjem Evropskega sveta ostali v tesnih stikih, da bi na njem določili konkretne cilje in časovnico ukrepanja za okrepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva.

Na videokonferenčnem srečanju so se sestali, potem ko je vojna med ZDA, Izraelom in Iranom, ki se je razširila po regiji Bližnjega vzhoda, povzročila porast cen energentov na svetovnih trgih. Cena nafte se je v ponedeljek prvič po začetku ruske invazije na Ukrajino za nekaj časa povzpela nad 100 dolarjev na 159-litrski sod, danes pa je upadla.